Manjša delegacija Sindikata Mladi plus se je v torek, 8. 1., na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) srečala z ministrico mag. Ksenijo Klampfer in z njenimi sodelavkami ter sodelavci. Z njo smo se želeli dobiti na predstavitvenem sestanku ob začetku mandata, na dnevni red pa smo postavili več vsebin, s katerimi se ukvarjamo na Sindikatu Mladi plus in sodijo v resor omenjenega ministrstva. Tovrstni sestanki oziroma sodelovanje z odločevalci sicer predstavljajo eno izmed ključnih področij našega sindikalnega delovanja, saj s pomočjo zagovorništva ter sodelovanja v procesih odločanja zagovarjamo potrebe mladih in se borimo za njihove interese.
Na sestanku smo najprej na kratko predstavili našo organizacijo ter povedali več o tem kdo smo, kaj počnemo in za kaj se zavzemamo, izpostavili pa smo tudi, da si želimo tesnejšega sodelovanja z ministrstvom pri prizadevanjih za izboljšanje položaja mladih na trgu dela.
Položaj mladih na trgu dela
Opozorili smo, da je stopnja brezposelnosti mladih kljub ugodnejšim gospodarskim razmeram še vedno previsoka, se dotaknili vseprisotnih prekarnih oblik dela in omenili, da je prekarnost med mladimi v Sloveniji še kako razširjena, kar je treba začeti reševati. Kljub temu, da se stopnja brezposelnosti mladih statistično sicer zmanjšuje, smo opozorili, da veliko mladih tudi ni prijavljenih na Zavod RS za zaposlovanje in da četudi mladi niso brezposelni, temveč delajo, delajo v začasnih, nestabilnih, torej prekarnih oblikah dela. Pri tem pa velikokrat prihaja tudi do kršitev zakona.
Nadzor nad kršitvami
Pri tem smo izpostavili nujno kadrovsko okrepitev Inšpektorata RS za delo, h kateri smo že večkrat pozvali, saj menimo, da je – ob dobri zakonski osnovi – inšpekcijski nadzor nujno okrepiti in izboljšati. Ministrica je zagotovila, da bodo inšpektorat kmalu kadrovsko okrepili, in sicer v obliki desetih novih inšpektorjev, ki se bodo posebej ukvarjali z delovnimi razmerji. Ob tem so se predstavniki ministrstva zavzeli tudi za nekoliko drugačen način dela v naši edini javni instituciji, ki se ukvarja z ugotavljanjem kršitev na trgu dela, in sicer v obliki dostopa do novih podatkovnih baz, ki bi olajšale nadzor, in skupnih akcij z drugimi državnimi inšpekcijskimi službami. Opolnomočenje Inšpektorata RS za delo naj bi tako bilo ena od prioritetnih nalog ministrstva, so nam zagotovili. Na Sindikatu Mladi plus sicer pozdravljamo zaposlitev desetih novih inšpektorjev, a hkrati opozarjamo, da to še zmeraj ni dovolj in pričakujemo, da se bo število novih inšpektorjev čimprej še povečalo.
Boj proti prekarnosti
Prekarnost je v Sloveniji sistemski problem, ki se mu je, kar smo jasno izrazili, treba odločneje zoperstaviti. Zanimalo nas je, kakšne aktivnosti načrtujejo odgovorni. Dobili smo nedvoumen odgovor, da je boj proti prekarnosti ena glavnih prioritet ministrstva, temu pa naj bi sledili tudi konkretni koraki. V kratkem bo prišlo do ustanovitve posebne medresorske delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov več ministrstev, del nje pa bo tudi strokovna komisija, v kateri bodo tudi tisti, ki se s prekarnostjo ukvarjajo v praksi. Skupina bo zadolžena za vzpostavitev celostne strategije boja proti prekarnosti, bo pa ministrstvo o tematiki najprej pripravilo javno tribuno. Poudarili so tudi, da se želijo problematike prekarnosti lotiti čim bolj operativno, s konkretnimi, oprijemljivimi cilji. Prav tako smo že na samem sestanku izpostavili, da si želimo v tej skupini sodelovati tudi mi, saj je prekarnost najbolj razširjena prav med mladimi, in ker verjamemo, da lahko z našimi izkušnjami ter informacijami s terena kakovostno prispevamo k oblikovanju ustreznih rešitev.
Opolnomočenje mladih
Predstavili smo jih tudi naša usposabljanja, na katerih se zavzemamo za opolnomočenje mladih. Na Sindikatu Mladi plus mlade ves čas in po vsej državi izobražujemo o pravicah, ki jih imajo na trgu dela, o tem, kako prepoznati kršitve delovne zakonodaje in kako se jim upreti. Naše delovanje na tem področju želimo še okrepiti, saj verjamemo, da morajo biti mladi ob vstopu na trg dela opremljeni tudi z omenjenimi informacijami. Oboji smo se strinjali, da je to pomembno, in da bi bilo smiselno tovrstne vsebine sistemsko vpeljati v izobraževanje mladih.
Jamstvo za mlade in ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus, ki sodeluje tudi v medresorski delovni skupini Jamstva za mlade, je nato opozorila na problematično dimenzijo ukrepov omenjene sheme za spodbujanje zaposlovanja mladih . Velika večina jih je namreč začasnih in prekarnih, zato razmere še poslabšujejo, premalo ukrepov pa je usmerjenih v stabilne in trajne zaposlitve. Zato nas je zanimalo, če je določene neustrezne oziroma nedelujoče ukrepe mogoče zamenjati oziroma nadomestiti z ustreznejšimi. Mag. Jurij Snoj z Direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu nam je sicer odgovoril, da ocenjevanje in prilagajanje programov Jamstva za mlade poteka, tako da so nekatere ukrepe že spremenili in izboljšali. Mi pa smo še enkrat več izpostavili, kako je je nujno, da so tovrstni ukrepi res čim bolj usmerjeni v zagotavljanje stabilnih in trajnih zaposlitev.
Prav tako smo izrazili skrb nad dejstvom, da se sredstva za financiranje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) zmanjšujejo. Predstavnike ministrstva smo pozvali naj sredstva zanje povišajo, med drugim tudi za ukrep javna dela ter s tem omogočijo bolj učinkovito zaposlovanje najbolj ranljivih skupin. Žal smo pri tem naleteli na »staro razlago« ministrstva, pri kateri glavno omejitev za zvišanje sredstev predstavlja zlato fiskalno pravilo. Da to negativno bremeni Slovenijo in uveljavlja nenehne varčevalne ukrepe predvsem na ljudeh in sociali, na Sindikatu Mladi plus opozarjamo že vrsto let.
Pripravništva
Opozorili smo tudi na neurejeno vprašanje pripravništev v Sloveniji, in sicer na več področjih, od pravosodja do vzgoje in izobraževanja, socialnega dela in podobno. Kot je znano, je (prejšnja) vlada leta 2014 volonterska pripravništva s sklepom prepovedala, a področje pripravništev kljub temu marsikje ostaja neurejeno, kar pomeni, da imajo cele generacije mladih otežen dostop do trga dela. Po omenjenem sklepu je sicer sledil sprejem Analize opravljanja pripravništva v Republiki Sloveniji, z akcijskim načrtom, do katerega pa smo bili tudi na Sindikatu Mladi plus že takrat zadržani, saj je bil premalo ambiciozen in problematike ni celostno reševal. Na žalost prejšnja vlada ni bila istega mnenja in na ministrstvu so nam povedali, da je ta vladni sklep že realiziran in zadeva zaključena, kar pomeni, da morajo zdaj posamezni resorji vsak posebej za svoje področje sklepu primerno urediti problematiko. Na Sindikatu Mladi plus se bomo tako še naprej aktivno zavzemali za celostno ureditev področja pripravništev v Sloveniji ter se pri tem povezovali z različnimi resorji.
Sestanek je potekal v konstruktivnem duhu, seveda pa čakamo na konkretne korake in dejanja.
