Na Sindikatu Mladi plus smo seznanjeni s pozivom, ki so ga pripravile študentke in študentje arhitekture, v katerem opozarjajo na nedostojno izkoriščanje mladih za prekarno delo ali celo delo na črno.
O problematiki smo bili seznanjeni zgolj posredno, saj se po naših informacijah študentje (še) ne želijo poimensko izpostaviti. Zato jih pozivamo, da se oglasijo na našem sindikatu, kjer jim lahko pomagamo.
Podpiramo prizadevanja študentov
Na Sindikatu Mladi plus namreč podpiramo prizadevanja študentov, da je treba področje sistemsko urediti. O sami problematiki smo bili obveščeni že pred leti, ko smo aktivno reševali problem neplačanih pripravništev v Sloveniji, saj so takrat na tovrstne prakse opozorili tudi študentje arhitekture. Na njihovem področju sicer ni obvezno opravljanje pripravništva, je pa v Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) zapisano, da je za samostojno opravljanje poklica treba opraviti strokovni izpit. Da pa kandidati lahko sploh pristopijo k strokovnemu izpitu, morajo poleg potrebne izobrazbe pridobiti tudi praktične izkušnje. Te morajo biti pridobljene včasu najmanj dveh let, in sicer po zaključeni izobrazbi.
Za mlade je torej ključno, da nekako pridobijo omenjene praktične izkušnje. Ker druge izbire nimajo (če želijo opravljati poklic za katerega so se izobraževali), to delodajalci očitno s pridom izkoriščajo in mlade najemajo kot poceni delovno silo.
Mlade to postavlja v nemogoč položaj, saj morajo tako že med študijem pridobivati izkušnje, kar jih dodatno obremeni in jim onemogoča opravljanje študijskih obveznosti, obenem pa vse skupaj vpliva tudi na podaljševanje trajanja študija. Hkrati pa si tudi po študiju ne morejo obetati izboljšanja razmer, saj po njem potrebujejo kot pogoj za pristop k strokovnemu izpitu še dve leti praktičnih izkušenj, ki pa jih očitno ne morejo pridobiti kot redno zaposleni, saj se delodajalci temu izogibajo.
Še najbolj sporno pa je to, da gre, če mladi delajo, velikokrat tudi za delo na črno (kot opisujejo študentje v svojem pismu) ali prek drugih oblik prekarnega dela. To se očitno ne dogaja samo v času, ko mladi študirajo, temveč je celoten arhitekturni sektor precej prekariziran. Delo prek samostojnega podjetja ali podjemne pogodbe je tako očitno postalo stalna poslovna praksa arhitekturnih birojev. Vse to mlade postavlja v negotov položaj in mladi, ki delajo v takih negotovih, nestalnih, praviloma slabo plačanih, torej prekarnih oblikah dela, se soočajo z vrsto negativnih posledic, kot so: ekonomska neodvisnost, višje tveganje na področju duševnega zdravja, večja možnost diskriminacije (žensk), nezmožnost načrtovanja prihodnosti, tako na osebnem kot poslovnem področju in podobno. Na vse negativne posledice prekarnosti na Sindikatu Mladi plus opozarjamo že dlje časa, saj se ta ne pojavlja zgolj pri določenih poklicih, temveč se v zadnjih letih širi po različnih panogah. Slovenije je ena izmed evropskih držav z najvišjo stopnjo prekarnosti med mladimi, s čimer je prekarnost postala sistemski problem celotne družbe.
Delo naj bo dostojno plačano
Če prekarnost spodbujajo tudi sami profesorji oziroma Fakulteta za arhitekturo, je to sramotno. Naloga fakultete in profesorjev je, da svoje študentke in študente izobrazijo za samostojno opravljanje dela in jih pripravijo na vstop na trg dela. Če mlade na tak način izkoriščajo kot poceni delovno silo in jim ne omogočijo dostojnega dela, obenem namigujejo na to, da imajo svoje študentke in študente za manj vredne na trgu dela.
Če po mnenju stroke mladi med samim izobraževanjem ne pridobijo dovolj praktičnih izkušenj, bi morala fakulteta najprej razmisliti o umestitvi praktičnega znanja v sam učni načrt. Pri tem na Sindikatu Mladi plus zagovarjamo, da mora biti vsako delo plačano in se tako zavzemamo tudi za plačano prakso.
Odgovornost pa je tudi na strani samih delodajalcev. Ti morajo v prvi vrsti spoštovati zakonodajo. Delo na črno je treba popolnoma zaustaviti. Prav tako prekarne oblike dela, saj je tudi tukaj zakon jasen: če obstajajo elementi delovnega razmerja, mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi, ne pa kakšna druga pogodba (npr. delo prek s. p.-ja, ali podjemne pogodbe). Če delodajalci sami ne bodo prepoznali potenciala mladih in začeli vanje vlagati, lahko vse skupaj pripelje do bega možganov in nazadovanja stroke.
Delovne izkušnje nam ne bodo plačale računov
Razumemo, da delodajalci raje zaposlujejo ljudi z izkušnjami. Vendar pa jih ob tem sprašujemo: Kje naj mladi pridobimo izkušnje, če nam tega nihče ne omogoči? Delodajalci bi lahko mlade zaposlovali tudi kot pripravnike, pri čemer pa bi morala mlada oseba vseeno imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ter s tem osnovne delavske in socialne pravice, hkrati pa bi dobivala redno plačilo. Volonterska pripravništva so namreč s sklepom vlade iz decembra 2014 v Sloveniji prepovedana.
Mladi svojih računov ne moremo plačevati z referencami. Samo z referencami in delovnimi izkušnjami se ne moremo osamosvojiti, ne moremo napredovati (niti na osebnem niti na kariernem področju) in ne dostojno živeti. Zato pozivamo vse delodajalce, da začnejo mlade zaposlovati in dostojno plačevati.
Nepravično je, da so določene generacije predmet izkoriščanja samo zato, ker so del njih mladi, ki morda še niso uspeli pridobiti delovnih izkušenj. Mladi pridno študirajo in opravljajo svoje obveznosti. Čas je, da svoje obveznosti opravijo tudi delodajalci in vse, ki delajo, dostojno plačajo ter jim zagotovijo delavske in socialne pravice.
Poziv
Sindikat Mladi plus tako podpira poziv študentov arhitekture ter poziva vse pristojne, da na tem področju ukrepajo:
- Vodstvo fakultete in profesorje: da prenehajo z izkoriščevalsko prakso na tem področju, naj raje evalvirajo trenutni študijski program, razmislijo, ali je sistemsko gledano treba zagotoviti več praktičnega usposabljanja, ter ocenijo, kako lahko svojim študentom pomagajo pri prehodu iz izobraževanja na trg dela
- Študentski svet Fakultete za arhitekturo in Študentski svet Univerze v Ljubljani, naj skupaj s študenti Fakultete za arhitekturo evalvirajo fakultetne študijske programe in tako ugotovijo, ali bi bilo vanje smiselno vpeljati strokovno prakso pri delodajalcih, ki bi izboljšala položaj študentk in študentov. Evalvacijo s potencialnimi izboljšavami in predlogi refore študijskega programa pa naj posredujejo vodstvu Univerze v Ljubljani in vodstvu Fakultete za arhitekturo
- Inšpektorat za delo: da poostri nadzor nad arhitekturnimi biroji in ukrepa v primeru kršitev zakonodaje (v primeru dela na črno in v primeru nadomeščanja rednih zaposlitev s prekarnimi oblikami dela)
- Delodajalce: da spoštujejo zakonodajo in mladim omogočijo dostojno delo. Zaposlujejo naj jih v skladu z zakonodajo in po potrebi uporabijo institut plačanega pripravništva
Ob tem na Sindikatu Mladi plus vabimo študentke in študente arhitekture, naj nas kontaktirajo. Naš sindikat je namreč pristojen ravno za različna področja, na katerih pomagamo študentom in študentkam, mladim brezposelnim in mladim prekarnim delavkam in delavcem. Vendar pa to lahko uspešno počnemo samo, če imamo neposredne informacije in pred sabo sogovornika.
Razumemo strah študentk in študentov, saj se verjetno bojijo javno izpostaviti in jih je strah morebitnih povračilnih ukrepov. Lahko jim obljubimo, da jim bomo zagotovili anonimnost. Ker pa smo prepričani, da obstaja kar nekaj možnosti nadaljnjih akcij na omenjenem področju (prijave na inšpektorat, zastopanje interesa študentov arhitekture ipd.), bi študentkam in študentom z veseljem pomagali ter se lotili celostnega reševanja omenjene problematike.
Za vsa nadaljnja vprašanja smo na voljo na: info@mladiplus.si.
