Udeležili smo se sindikalne konference “Boosting unions’ participation to guarantee quality transitions and employment to young people in Europe“, ki je v organizaciji Odbora za mlade Evropske konfederacije sindikatov med 2. in 4. oktobrom potekala v okolici Stockholma na Švedskem.
Na konferenci se je zbralo več kot 70 mladih iz različnih držav, z namenom raziskati možnosti za večjo participacijo mladih sindikalistk in sindikalistov v procesih oblikovanja politik za zaposlovanje mladih. V imenu Sindikata Mladi plus sem se konference udeležila Tea Jarc.
Na konferenci so nam predstavili poročilo o raziskavi, ki jo je ETUC Youth oziroma Odbor za mlade Evropske konfederacije sindikatov izvajal v zadnjih letih. Raziskava se osredotoča na vključenost mladih v oblikovanje politik zaposlovanja za mlade, na to, kakšen dostop imajo sindikati do sodelovanja v procesih odločanja, kakšnih mehanizmov se poslužujejo, ali naslavljajo področje pripravništev, vajeništva in podobno. Pri sami raziskavi smo sodelovali tudi mi, saj je bil naš sindikat prepoznan kot primer dobre prakse. Na Sindikatu Mladi plus smo namreč aktivno vključeni v oblikovanje več politik, ki se tako ali drugače tičejo mladih, aktivno naslavljamo vprašanje prehoda mladih na trg dela, vključeni smo v proces priprave, implementacije in evalvacije sheme Jamstvo za mlade, borimo se za kakovostna in plačana pripravništva, sodelovali smo pri oblikovanju zakona o vajeništvu, aktivno spremljamo spremembe delovne zakonodaje, obenem pa smo prisotni tudi na terenu, na ulicah in med mladimi samimi.
Med dobre prakse pri ETUC Youth štejejo naše aktivnosti na področju zagovorništva in dejavnosti spremljanja položaja mladih in opozarjanja na kršitve, torej našo kampanjo Stop kršitvam – ZA dostojno delo!, v okviru katere spremljamo oglase za delo, za katere menimo, da predstavljajo kršitve in jih nato prijavljamo Inšpektoratu za delo.
V okviru konference smo se sodelujoči udeležili tudi več terenskih obiskov: nekateri so obiskali lokalno tovarno Coca-Cole in preverili tamkajšnje delovne razmere, drugi so obiskali glavno sindikalno pisarno, tretja skupina je spoznala delo urada za tranzicijo v zaposlitev, sama pa sem se pridružila skupini, s katero smo obiskali vladni odbor, ki se ukvarja z zaposlovanjem mladih in vključevanjem beguncev in migrantov na trg dela. Predstavili so nam, kako pomembno je sodelovanje lokalne in nacionalne oblasti ter aktivno delo javne uprave, kakšne ukrepe aktivne politike zaposlovanja izvajajo, zakaj je pomembna socialna pomoč in socialni transferji v primeru brezposelnosti, kako se lahko begunci lažje vključijo na trg dela in kako zelo pomembno je zagotavljanje pomoči najranljivejših skupinam.
Poleg zanimivih razprav smo na konferenci oblikovali tudi vizijo mladih za prihodnost. Večina zbranih, mladih sindikalistk in sindikalistov, se je strinjala, da si želi družbe, v kateri bo:
- prevladovala enakost med ljudmi (ne glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost itd.), pri čemer pa smo poudarili tudi ekonomsko enakost, torej, da so sredstva in kapital bolj enakomerno porazdeljena med vse, ne zgolj med peščico
- javne storitve bodo dostopne vsem (izobraževanje, zdravstvo, pokojnine, dolgotrajna oskrba, dostopnost stanovanj …),
- ne bomo delali cele dneve, ampak bo naš delavnik krajši in nam bo omogočal boljše razmerje med delom in prostim časom, družino, hobiji,
- tehnologija bo služila temu, da nam olajša življenje, pri tem pa bodo stroji prevzeli težaška in nevarna dela, tehnološki produkti pa bodo služili vsem enakopravno,
- večja skrb za okolje, delali bomo na zelenih delovnih mestih in fosilna goriva bodo preteklost.
Strinjali smo se, da je naša naloga v tem, da se zavzemamo za opisano družbo in okrepimo napore za doseganje te vizije.
Na zaključnem delu konference so se nam pridružili tudi predstavniki Mednarodne organizacije dela (ILO), Evropske komisije in švedska ministrica za zaposlovanje. Skupaj smo se pogovarjali o tem, kaj smo se naučili iz pretekle krize in kakšne politike zaposlovanja mladih si želimo v prihodnje.
Konferenca je sicer pokazala, da so sindikati različno aktivni in prepoznani v različnih državah. Nekateri so v procese oblikovanja politike zaposlovanja mladih vključeni precej aktivno, drugi se morajo vedno znova dokazovati in boriti za vključenost, nekateri pa dostopa do tega sploh nimajo. Veliko se nas sooča tudi z omejitvami, ki jih imamo znotraj naših struktur, tako s finančnimi omejitvami pri samem sindikalnem delovanju kot tudi s kadrovskimi omejitvami, saj včasih nimamo časa za vse stvari, ki bi jih radi spremenili v družbi.
Tako da se nam pridružite in pomagajte v boju za izboljšanje položaja mladih in za družbo, v kateri bo položaj mladih, delavk in delavcev boljši.
Tea Jarc
Predsednica Sindikata Mladi plus
