Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, bolj znana po kratici OECD, ki združuje gospodarsko najrazvitejše države na svetu, je prejšnji teden podala študijo o preoblikovanju obdavčitve dela v Sloveniji.
Čeprav je OECD institucija, ki zase trdi, da si vselej prizadeva za višjo zaposlenost in boljši življenjski standard, je v študiji predlaganih kar nekaj ukrepov, ki se od tega odmikajo in so nevarni za razkroj socialne države. Poročilo tako vsebuje tudi predlog obsežnih davčnih reform, ki korenito posegajo v celoten sistem socialne države. V nadaljevanju izpostavljamo najbolj kritične točke ključnih ugotovitev študije, za katere si OECD zasluži BUČO!
ZMANJŠANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST
Zmanjšanje socialnih prispevkov za seboj prinaša zmanjšanje socialnih pravic in s tem resno ogrožanje temeljnih človekovih pravic. S tovrstnimi predlogi se odprejo nova vprašanja, ki jih ne gre spregledati in je njihova sočasna obravnava nujna v samem poročilu, saj gre za grobo in nasilno poseganje v sam ustroj socialne države. Ali se bo z zmanjšanim prispevkom za zdravstveno zavarovanje treba odpovedati tudi določenim pravicam, ki so povezane z brezplačnim zdravljenjem? Kako nizke bodo pokojnine ob zmanjšanju prispevkov za pokojninsko zavarovanje? Nižji socialni prejemki naj bi delodajalce spodbudili k večjemu zaposlovanju, izpad sredstev pa naj bi pokrili z višjo dohodnino, kar pomeni, da bi do cilja prišli s pomočjo bližnjic, ki rušijo same temelje delavskih in socialnih pravic, dostojnega dela in življenja. Ocena posledic in poglobljeni izračuni v poročilu niso bili izvedeni, takšne ukrepe pa bi najprej in najbolj občutile delavke in delavci ter vsi tisti, ki se že sedaj nahajajo na samem robu socialne izključenosti.
PODALJŠEVANJE DELOVNE DOBE IN VIŠJA UPOKOJITVENA STAROST
Ker naj bi dostojna starost upokojencev, ki so celo svoje življenje garali za državo in gospodarstvo , v kateri živijo, predstavljala velik strošek, se je po mnenju OECD temu dobro v čim večji meri izogniti. Povečanje izdatkov, povezanih s starostjo (predvsem na področju zdravstva in javnih pokojnin), naj bi pritiskalo na proračun, zato je kot eden izmed predlogov v študiji navedeno tudi nadaljnje zvišanje upokojitvene starosti in spremljajoči davčni ukrepi. Na Sindikatu Mladi plus se zavzemamo za pokojnine, ki bodo dovolj visoke, da lahko zagotovijo dostojno življenje vsem njenim prejemnikom. Tako med drugim nasprotujemo podaljševanju upokojitvene starosti in zavarovalne dobe, ukinjanju elementov iz pokojninske zakonodaje, s katerimi si lahko posameznik zniža zakonsko določeno upokojitveno starost ter črtanju pravice do predčasnega upokojevanja.
ŠTUDENTSKO DELO
OECD je mnenja, da mladi v Sloveniji na trg dela vstopajo zelo pozno, kar organizacija dokazuje z domnevno velikodušno davčno obravnavo dohodka od študentskega dela. Hkrati navajajo, da je to razlog, zakaj mladi podaljšujejo študijsko obdobje. Pri tem pa očitno spregledajo, da je dandanes študentsko delo tudi “socialni korektiv”, ki mladim hkrati omogoča nabiranje delovnih izkušenj že v mladosti in jim s tem lahko prinese tudi dragocene kompetence, ki jim kasneje pomagajo na trgu dela. Navsezadnje pa mladi delajo kot dijaki in študentje tudi za to, da lahko pokrijejo stroške izobraževanja, saj je štipendij v Sloveniji premalo. Na Sindikatu Mladi plus zahtevamo, da odgovorni k urejanju in reguliranju začasnega in občasnega dela dijakov in študentov pristopijo celostno in premišljeno. Zavzemamo se za boljši položaj študentov in dijakov ter poudarjamo, da je nadomeščanje rednih delovnih mest s študentskim delom izjemno problematično, saj je na tak način oteženo zaposlovanje mladih, ki so istočasno prisiljeni v (fiktivno) podaljševanje študentskega statusa za potrebe opravljanja dela, čeprav si tega v večini primerov ne želijo. Vztrajamo pri tem, da mora biti študentsko delo v uporabi zgolj kot občasno in začasno delo dijakov in študentov, obenem pa je študentom in študentkam nujno treba zagotoviti štipendije za nemoten študij, ne glede na njihov socialni status. Na Sindikatu Mladi plus tako predlagamo, da poteka regulacija študentskega dela v smeri strožjega in bolj konsistentnega uveljavljanja predpisov o ugotavljanju elementov delovnega razmerja, po katerih mora delodajalec, kadar so ti prisotni, osebo redno zaposliti.
ZVIŠANA STOPNJA DDV
OECD med drugim tudi predlaga obdavčitev blaga in storitev po splošni stopnji DDV namesto po znižani, in sicer za vse blago, (vključno s hrano!) in storitve: knjige, časopisi, periodični tisk, kino, gledališče, koncerti, hotelske nastanitve in hrana v restavracijah, potniški prevoz. To je problematično, saj bi dodatna obdavčitev omenjenega blaga in storitev mnogim otežila dostop do njih in jih potisnila v izključenost.
Namesto, da bi pri OECD razmislili, kako te dobrine (za katere ocenjujejo, da jih bolj uporabljajo bogatejši) narediti dostopnejše za revnejše, raje predlagajo dodatno obdavčitev. S tem bodo tovrstne storitve postale še manj dostopne.
OBDAVČITEV MALICE IN POTNIH STROŠKOV
OECD predlaga tudi obdavčitev malice in potnih stroškov delavk in delavcev. Ko človek bere njihovo poročilo, kaj hitro dobi občutek, da niso ravno najbolje seznanjeni z realno situacijo na trgu dela v Sloveniji. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter povračilo prehrane med delom predstavljata zelo pomemben del prejemkov delavk in delavcev, še posebej tistih, ki trenutno prejemajo minimalno plačo ali pa imajo osnovno plačo še nižjo od minimalne.
ČLANARINA OECD
Je, če vzamemo v obzir do sedaj napisano, sploh še vredno, da Slovenija kot članica OECD plačuje določeno letno članarino za t. i. obvezni del (part I program) v višini 2,4 milijona evrov, povečano za predviden količnik usklajevanja proračuna OECD (1-2 %)?
Vprašamo se lahko, ali je trenutna študija OECD sploh strokovna in relevantna? Ne le, da v njej ni zajeta presoja davkov, ki jih plačujejo podjetja, kot je npr. davek od dohodkov pravnih oseb, niti mednarodni davčni predpisi, poleg tega v poročilo niso vključili prav nobene presoje o tem, kakšen vpliv bi imela implementacija davčnih reform, ki jih predlagajo, na običajne ljudi. Organizacijo zanima zgolj finančni vidik, da pa bi v obzir vzeli ljudi, delavke in delavce, ki bi jih predlagane davčne reforme v resnici najbolj prizadele, pa jim ne pride na misel.
V čem je smisel plačevanja davkov, če od tega ljudje nimamo kakovostnejšega in dostojnega življenja, boljšega dostopa do javnih storitev in dobro delujoče socialne države z vsemi pripadajočimi sistemi?
Če bi se pri OECD v svoji študiji vprašali tudi to, bi jih morda še lahko vzeli resno. Tako pa nam ne preostane drugega, kot da jim podelimo BUČO.
