Nujno branje: o tem, zakaj kljub visoki gospodarski rasti ostaja visoka tudi stopnja revščine. Komentira dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo.
“Velik škandal je, da v času največje gospodarske rasti revščine ne moremo znižati niti za en odstotek. Dragoš meni, da je vzrok v tem, da socialna politika namenoma zavira rast socialnih transferjev: “Socialna pomoč je še vedno 297 evrov, za par mesecev zvišanja morajo ljudje vlagati prošnje za trenutnih 380.” Dragoš ob tem opozarja še na skupine ljudi, v katerih se je odstotek revnih med letoma 2016 in 2017 povišal: med enočlanskimi gospodinjstvi se je revščina v letu dni po 2016 povečala s 35,8 na 37,1 odstotka. S 25 na kar 30 odstotkov se je povečal delež enostarševskih družin, ki so pod pragom revščine. Med samozaposlenimi se je delež revščine v enem letu povišal z 22,2 na 26,6 odstotka. Povečala se je revščina v gospodinjstvih, v katerih so vsi člani delovno aktivni, gre za družine, v katerih so vsi polnoletni in zaposleni, med njimi se je revščina povečala s 3,5 na 4,8 odstotka. “Tu se v ozadju skriva problem prekarnosti, ki je pri nas po trendu rasti med najbolj zaskrbljujočimi v Evropi,” pojasni Dragoš. S 4,0 na 4,2 odstotka se je povečala revščina zaposlenih, povečala se je tudi revščina oseb z višješolsko izobrazbo, in sicer s 5,1 na 5,5 odstotka.
Dragoš opozarja še, da se pri nas, kljub počasnemu zniževanju revščine, stalo povečuje delež dolgotrajne revščine. Stigmatizacija revnih pa se je po njegovem mnenju povečala tudi po zaslugi zadnjih dveh ministrov za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ko se je vzpostavila predpostavka, da so prejemniki socialne pomoči leni, da goljufajo ter da se bodo zasedeli, če jih politika ne bo stimulirala, saj bodo “raje ostali revni”. “Podjetniki bodo skakali okrog njih, oni pa bodo križem rok vlekli socialne transferje, s to logiko je začel prejšnji minister Svetlik, z njo je nadaljevala Kopač Mrakova,” je neposreden Dragoš, ki je prepričan, da se to pozna to tudi na javnem mnenju, ki je taki interpretaciji revščine žal v velikem deležu nasedlo.”
Več v članku: 13,3-odstotna revščina med izjemno gospodarsko rastjo ni razlog za veselje
