O predlogu Levice – Pravično vrednotenje študentskega dela

In sicer pri omenjeni poslanski skupini predlagajo:

Na Sindikatu Mladi plus smo se glede predloga Levice opredelili, zato objavljamo naše stališče:

Verjamemo, da je treba k spremembam na področju urejanja in reguliranja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov pristopiti celostno in premišljeno. Zavzemamo se za boljši položaj študentov in dijakov ter se strinjamo s tem, da je nadomeščanje rednih delovnih mest s študentskim delom izjemno problematično, saj je na tak način oteženo zaposlovanje mladih, ki jih istočasno silimo v (fiktivno) podaljševanje študentskega statusa za potrebe opravljanja dela. Vztrajamo pri tem, da mora biti študentsko delo v uporabi zgolj kot občasno in začasno delo dijakov in študentov, obenem pa je študentom in študentkam nujno treba zagotoviti štipendije za nemoten študij, ne glede na njihov socialni status.

Na Sindikatu Mladi plus opozarjamo, da lahko reguliranje in urejanje začasnega in občasnega dela študentov in dijakov na način, da mu dodamo elemente delovnega razmerja, pripelje do normalizacije in legitimizacije ene od prekarnih oblik dela. Prav tako pa je treba imeti v mislih, kako lahko taka oblika regulacije vpliva na redna delovna razmerja in na njihovo razvrednotenje. Približevanje začasnega in občasnega dela študentov in dijakov rednem delovnem razmerju lahko povzroči nadaljnjo prekarizacijo, saj si bosta ti dve obliki dela čedalje bolj podobni, a brez elementa varnosti in drugih pomembnih pravic iz dela. Tudi samo podpisovanje dogovora kaže na nadaljnje približevanje rednemu delovnemu razmerju. Po našem mnenju je prav taka oblika regulacije preveč podobna pogodbi o zaposlitvi in rednem delovnem razmerju.

Narava študentskega dela je jasna, in sicer mora biti začasna in občasna. Če opredelimo delovni čas, naravo in obseg dela, to ni več začasno in občasno delo, temveč redno delovno razmerje. Kakršnokoli opredeljevanje delovnega časa, narave in obsega dela vnaprej kaže na potrebo po stalnosti omenjenega dela, temu pa bi morala slediti redna zaposlitev s polnimi pravicami iz dela. Vprašanje je tudi, do kakšne mere je mogoč in smiseln podpis dogovora s delodajalcem o obsegu ur, glede na to, da je ta pri študentskem delu pogosto precej nepredvidljiv in se spreminja iz tedna v teden. Vsaj če dejansko gre za začasno in občasno delo, če pa gre za redno in dlje trajajoče delo, se ponovno odpre vprašanje dokazovanja delovnega razmerja. Obstoj dogovora, ki bo vseboval informacije, kot sta obseg in narava dela, približa študentsko delo delovnemu razmerju. Uveljavitev nečesa takega brez jasne določitve, kje je meja med študentskim delom in delovnim razmerjem, lahko v prihodnosti – tudi v primerih ugotavljanja obstoja delovnih razmerij – povzroči več zmede in nejasnosti.

V predlogu je nejasno razdelana tudi ideja o povračilu stroškov malice in prevoza. Omenjene pravice namreč pripadajo tudi redno zaposlenim, s tem pa bi se oblika dela prek študentske napotnice še bolj približala pogodbi o zaposlitvi.

Na Sindikatu Mladi plus predlagamo, da poteka regulacija študentskega dela v smeri strožjega in konsistentnega uveljavljanja predpisov o ugotavljanju elementov delovnega razmerja, po katerih mora delodajalec, kadar so ti prisotni, osebo zaposliti redno. Opozarjamo pa tudi na potrebo po sočasni krepitvi Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Nadzor in sankcije, ki bi temu sledile, bi omejile izkoriščanje študentskega dela, hkrati pa bi se izognili parcialnemu reševanju omenjene problematike. Poleg tega bi tako lahko učinkovitejše preganjali delodajalce, ki se na „inovativen“ način prilagodijo spremembam pri plačilu (npr. višanju minimalne postavke), in sicer tako, da delavki ali delavcu del ur plačujejo prek študentske napotnice, del ur pa na črno. Nevarnost razširitve omenjenega pojava je namreč ob nezadostnem nadzoru velika tudi v primeru sprejetja novih stroškov za delodajalce.

Ponovno pozivamo vse pristojne, da povečajo število inšpektorjev za delo, poostrijo nadzor na trgu dela in dosledno uveljavljajo sankcije za delodajalce, ki kršijo zakonodajo. V mnogih dokumentih in na samem Odboru DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide so bili v preteklosti sprejeti sklepi, s katerimi so bili pristojni pozvani, da povečajo število inšpektorjev za delo, a sklepom niso sledila tudi dejanja. Zato menimo, da je to zagotovo prvi korak, ki bi prispeval k ustreznejši regulaciji trga dela in s tem tudi k izboljšanju položaja delavk in delavcev.

Bolj nujno kot spremembe v smeri podpisov dogovorov je za nas informiranje mladih o tem, kakšne pravice pri različnih oblikah dela imajo in kako lahko ukrepajo ko pride do kršitev – npr. redno shranjevanje dokumentov, ki dokazujejo prisotnost na delu, službeni e-mail naslovi in podobno. Tovrstne evidence in dokazi že obstajajo, problem je v tem, da mladi ne vedo, kako jih lahko uporabijo in kdaj ima njihovo delo elemente delovnega razmerja.

Predlagane ideje, ki lahko zvenijo všečno, so večinoma nedodelane in močno posegajo na trg dela ter v razumevanje instituta študentskega dela, tudi v razmerju do rednih zaposlitev. Na Sindikatu Mladi plus vselej zagovarjamo dostojno delo in s tem sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja. Žal smo dobili vtis, da se želi z omenjenimi predlogi neuspešno, nejasno in nerazdelano ustvariti nekakšne vmesne oblike dela, za katere menimo, da bi lahko ustvarile še več nepravilnosti in prispevale k normalizaciji prekarnih oblik dela, pod pretvezo, da so »malo manj prekarne« od drugih. Zato smo do omenjenih predlogov zadržani.