Poročilo o delu Sindikata Mladi plus vsebuje pregled delovanja organizacije v času od druge konference sindikata, ki je bila izvedena 25. septembra 2014, do tretje konference, organizirane 28. septembra 2017. V tem obdobju je na sindikatu prišlo do veliko sprememb, novih vsebin in načinov delovanja. Pridružili so se nam številne nove aktivistke in aktivisti, nove partnerske organizacije in podporniki. Sindikat Mladi plus se je v omenjenem obdobju razvijal tako kot sindikat kot mladinska organizacija, na obeh področjih pa je deloval kot aktivna, kritična, glasna in odločna organizacija, delujoča na področju dela, zaposlovanja, človekovih pravic itd., in to skupaj z mladimi, študenti in študentkami, dijaki in dijakinjami, prekarnimi delavkami in delavci ter brezposelnimi.

Poročilo je razdeljeno na področja dela, ki na različne načine predstavljajo vsakodnevno delo sindikata:

Ankete in projekti

Ankete

V celotnem obdobju 2014- 2017 je Sindikat Mladi plus izvajal ankete, ki so predstavljale vsebinski temelj marsikatere akcije in kampanje. Lastne raziskave sindikatu služijo predvsem kot vir informacij o stanju mladih kot družbeni skupini oziroma o posameznih skupinah mladih – žensk, brezposelnih, prekarcev ipd. Zanima nas vsakodnevna realnost mladih, njihove izkušnje na delovnem mestu in pri iskanju dela, identificirati želimo največje izzive, s katerimi se soočajo in področja, na katerih si želijo sprememb. Nekatere ankete so bile izvedene v manjšem obsegu in so zadevale le določena vprašanja (npr. pripravništva in prakse), medtem ko so druge bolj obsežne in se lotevajo položaja mladih danes bolj na splošno.

Ker v Sloveniji manjka obsežnih raziskav na področju položaja mladih, so rezultati anket zanimivi tudi za širšo javnost in so kot taki pogosto zbudili zanimanje medijev. S tem je sindikat uspel doseči mlade v veliko večji meri, kot bi uspeli samo z informiranjem prek socialnih omrežij.

12. julij 2016, Plakat z novinarske konference Miti in realnost mladih: Nas sistem vzgaja v ponižne delavce pripravljene sprejeti karkoli, tudi kršitve

 

 

 

 

 

Rezultati imajo tudi pomemben povezovalni učinek na mlade, saj pogosto kažejo, da se številni mladi soočajo s problemi na področju dela, na delovnem mestu, z omejenimi možnostmi za osamosvojitev od staršev in podobno. Ko to dejstvo jasno izpostavimo in s tem prikažemo probleme kot vseprisotne ter sistemske, pozitivno vplivamo tudi na večjo verjetnost kolektivnega delovanja in skupnega naslavljanja problemov na področju socialnega položaja in zaposlovanja mladih.

Poleg tega ankete za sindikat predstavljajo orodje za informiranje mladih in sredstvo, ki olajša terensko delo in stik z mladimi. Kadar je bilo to mogoče, so aktivistke in aktivisti sindikata ankete tako izvajali tudi na terenu, v največji meri pri anketi za mlade brezposelne v letu 2016. Omenjeno anketo smo tudi oblikovali tako, da je nudila možnost informiranja mladih o delovni zakonodaji potem, ko so mladi odgovorili na vprašanja.

• Anketa o pripravništvih in praksah (2015)

“Na Sindikatu Mladi plus si želimo (in se borimo!), da bi bilo vsako delo dostojno plačano! Zato že dlje časa opozarjamo na problem volonterskih pripravništev in praks. Vedno znova pa se pri tem srečujemo s problemom, da ne poznamo dejanskega obsega, v katerem se opravljajo pripravništva in prakse ter kako so mladi za to delo plačani. Mlade, ki so opravljali prakso ali pripravništvo smo prosili, da izpolnijo anketo in nam pomagajo pri opredelitvi realnega stanja na področju pripravništev in praks v Sloveniji.”

• Anketa o delodajalcih (2016)

“Na Sindikatu Mladi plus smo v letu 2016 v sklopu projekta Mladim prijazno podjetje izvedli anketo z naslovom Iščemo dobrega delodajalca. Anketa je bila namenjena vsem mladim v starosti od 15 do 35 let, ki so že bili v rednem delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas in je bila prosto dostopna na spletu. Z anketo smo želeli ugotoviti predvsem, kdo so delodajalci, ki zaposlujejo (tudi) mlade in katera podjetja so s svojo politiko zaposlovanja ter delovnimi pogoji prijazna do mladih. Mlade smo spraševali o njihovih izkušnjah na delovnem mestu, njihovih potrebah, težavah in željah.”

Analiza ankete je dostopna tukaj.

• Anketa o socialnem dialogu (za delodajalce in za sindikalne zaupnike) (2017)

“V sklopu projekta Kažipot do dostojnega dela smo želeli raziskati stanje socialnega dialoga na različnih ravneh, vključno s podjetji. Pripravili smo kratki anketi za delodajalce in sindikalne zaupnike. Ker se zavedamo, da je dialog ključ do dobro urejenih delovnih razmerij in odnosov na delovnem mestu nas je zanimalo, kako to poteka pri delu različnih podjetij. Prav tako je bilo nekaj vprašanj usmerjenih neposredno na mlade, saj nas je zanimalo, kako so tudi mladi vključeni v podjetja in kako delodajalci razumejo potencialno sodelovanje z mladimi ter kako sindikalni zaupniki pristopajo k včlanjevanju mladih.”

Rezultati ankete bodo delno predstavljeni v brošuri o socialnem dialogu, ki bo izšla jeseni 2017.

• Anketa za (mlade) brezposelne (2016)

“Na Sindikatu Mladi plus smo pripravili anketo, s katero smo želeli priti v stik z mladimi brezposelnimi ter predvsem ugotoviti, kakšne aktivnosti opravljajo v času brezposelnosti in ali imajo občutek, da kdo zastopa njihove interese. Zelo razširjeno je namreč mnenje, da so mladi brezposelni brez zagovornika, prav tako pa gre za skupino, s katero se razen Zavoda RS za zaposlovanje redko kdo ukvarja. Želeli smo tudi dobiti podatke o tem, v kakšni meri se mladi soočajo s kršitvami delovnopravne zakonodaje in ali jih sploh prepoznajo.“

Analiza te ankete je dostopna tu.

• Anketa položaj mladih v Sloveniji (2017)

“Zanimal nas je položaj mladih v Sloveniji, v luči trga dela, osamosvajanja od staršev in njihovega pogleda na sedanjost ter prihodnost.”

Rezultati ankete bodo predstavljeni v začetku oktobra 2017, služili bodo tudi kot podlaga za vseslovensko kampanjo informiranja mladih.

Projekti

Projekti so v delovanju Sindikata Mladi plus pomembni predvsem zaradi možnosti financiranja, ki jih ponujajo. Glede na to, da sindikalne članarine za Sindikat Mladi plus predstavljajo manjši del financiranja, so projektna sredstva glavni finančni vir, ki obenem omogoča stalno delovanje sindikata. Tudi na tem področju lahko razlikujemo med manjšimi projekti, ki naslavljajo bolj ozko zastavljene tematike (npr. Jamstvo za mlade) ter večjimi in dlje trajajočimi projekti, ki omogočajo ne le bolj poglobljeno raziskovanje in naslavljanje določene teme, temveč tudi stalno prisotnost aktivistk in aktivistov na sindikatu in s tem njegovo kontinuirano delovanje.

• Kdo jamči za mlade? (2015)

Sindikat Mladi plus je v tednu med 16. in 20. februarjem 2015 izvedel več aktivnosti z namenom pregleda dosedanje izvedbe ukrepov Jamstva za mlade v Sloveniji, ocene njihove učinkovitosti in priprave predlogov za načrt izvedbe po letu 2015. V pregled so bili v prvi vrsti vključeni mladi, saj menimo, da je njihova vloga pri pripravi in realizaciji ukrepov za mlade – nujna. V ta namen smo organizirali: novinarsko konferenco (Poročilo o izvajanju ukrepov JzM, Analiza ankete o pripravništvih), javno tribuno (o neplačanem delu) ter dvodnevni dogodek “Kdo jamči za mlade?”

2. marec 2015, Konferenca Kdo jamči za mlade?

• Mladim prijazno podjetje (2016)

S projektom smo raziskali možnosti za spodbujanje ustvarjanja varnih in dostojnih zaposlitev za mlade prek Certifikata “Mladim prijazno podjetje”, s katerim bi spodbudili delodajalce k ustvarjanju omenjene vrste zaposlitev.

V okviru projekta smo organizirali dogodek za udeležence iz mladinskega sektorja, za mlade nasploh, delodajalce in predstavnike delavskih organizacij ter pristojnih ministrstev. Organizirali in izvedli smo dvodnevno konferenco, katere glavni rezultat je bil pridobivanje znanja in mnenj mladih o procesu vzpostavitve certifikata, namenu in ciljih ter morebitnih izzivih, ki nastajajo na tej poti. Okrogla miza je vključevala predstavnike različnih organizacij in prispevek različnih deležnikov. Z njo smo vzpostavili odprt dialog med glavnimi akterji na tem področju, zbiranje različnih pogledov in mnenj. Končni rezultat je bilo oblikovanje predlogov različnih standardov/kriterijev, ki bi jih morali delodajalci izpolnjevati, da bi bilo mogoče delovno mesto/delovno okolje šteti za mladim prijazno in s tem izkazati spodobnost pridobiti certifikat.

Po konferenci smo zbrali vse informacije ter prispevke udeležencev ter ustvariti poročilo. Iz zbranih podatkov smo ustvarili dve brošuri, dostopni na spletni strani Sindikata Mladi plus.

4. november 2016, Konferenca Iščemo dobre delodajalce

• Kažipot do dostojnega dela (se še izvaja)

V projektu “KAŽIPOT do dostojnega dela” vzpostavljamo okolje, smernice in načine, s katerimi bodo mladi lažje vstopili na trg dela in tam soustvarjali ter krepili pomen dostojnega dela in socialnega dialoga. To bomo dosegli s povezovanjem različnih akterjev: izobraževalnega sistema, delodajalcev, sindikatov, Zavoda RS za zaposlovanje in mladih, ki znotraj mladinskega dela in prek neformalnega izobraževanja pridobivajo ključne kompetence za vstop na trg dela in pozitiven odnos do aktivnega državljanstva. Projekt podpira kreativno izražanje mladih, ustvarjanje video/avdio in drugih vsebin.

• Opolnomočenje mladih za dostojno delo (se izvaja od oktobra 2017 dalje)

Cilj projekta je spodbujanje aktivnega državljanstva med mladimi, predvsem z informiranjem o ukrepih, pravicah in akterjih na področju dela in zaposlovanja. Projekt bomo izvedli v sodelovanju s španskimi in belgijskimi partnerji. Omogočal po pripravo raziskav stanja v posameznih evropskih državah, ko gre za položaj mladih in primerjavo raznih politik. Rezultati bodo podlaga za različna srečanja z mladimi, ki bodo namenjena informiranju o njihovih pravicah ter aktivaciji v boju za njihovo spoštovanje.

Komuniciranje in informiranje

Na Sindikatu Mladi plus se zavedamo izjemnega pomena informiranja mladih o tematikah, povezanih z delom in zaposlovanjem, brezposelnostjo, socialno državo in podobno. Čeprav gre za situacije, s katerimi se mladi soočajo vsakodnevno, pogosto pri primerih kršitev na trgu dela ne ukrepajo, saj se ne zavedajo, da imajo določene pravice ali pa ne poznajo načinov, kako ukrepati. Komuniciranje in informiranje tako predstavljata ključen del aktivnosti Sindikata Mladi plus, saj so od tega elementa našega dela namreč odvisni vsi ostali. Od januarja 2017 imamo na Sindikatu Mladi plus novo spletno stran na naslovu www.mladiplus.si in projektno stran za projekt Kažipot do dostojnega dela na naslovu: www.kažipot.si. Na spletnih straneh so zbrane vse vsebine sindikata od ustanovitve organizacije dalje. Spletna stran za nas tako predstavlja arhiv delovanja in istočasno prostor za obveščanje o delu danes.

Bolj zgoščen način obveščanja je tudi novičnik Sindikata Mladi plus, ki predstavlja reden način obveščanja predvsem naših članov in članic o dogajanju na sindikatu, o prihodnjih akcijah in pozivih ter drugih temah. Pošiljamo ga vsak drugi torek v mesecu.

Sindikat Mladi plus je vsakodnevno aktiven na Facebooku in Twitterju, kjer predstavljamo različne vsebine, delimo članke, ki se pokrivajo teme, ki jih naslavljamo, obveščamo o aktivnostih in dogodkih sindikata in vodimo nekatere sindikalne kampanje. Med njimi sta najdlje trajajoči kampanji Buče in Stop kršitvam!

• Buče

Buče so kampanja, v kateri različnim akterjem v slovenskem javnem prostoru “vračamo buče” – njihove izjave, s katerimi zavajajo, lažejo, ali s kakršnimi koli drugimi nameni napačno predstavljajo dejstva. Izjave, za katere menimo, da so laži ali zavajanja, pokomentiramo in zavrnemo z argumenti. Namen kampanje je informiranje in obveščanje mladih, predvsem o tistih temah, ki jih sicer ne bi dosegle. Zavedamo se, da mladi v večini primerov ne spremljajo politike in zakonodajnih procesov, z “bučami” pa jim na humoren način približamo pomembne tematike.

Januar 2017, Buča za ministrico za notranje zadeve, Vesno Györkös Žnidar zaradi njene izjave na temo migracij v Sloveniji

December 2016, Buča za ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška zaradi njegove izjave na temo fleksibilizacije dela

• Stop kršitvam – za dostojno delo!

Na Sindikatu Mladi plus opažamo pojav vse večjega števila oglasov za delo, v katerih delodajalci ponujajo delo z vsemi elementi delovnega razmerja, a želijo delavca ali delavko najeti prek različnih prekarnih oblik dela. Aprila 2016 smo se odločili, da se na situacijo odzovemo s kampanjo Stop kršitvam – ZA dostojno delo! Namen akcije je spremljati oglase za delovna mesta in prijavljati kršitve, zato smo se odločili za izvajanje poostrenega nadzora nad oglasi za delo, ki še vedno poteka. Opozarjamo na številne kršitve, ki jih mladi zasledimo pri že razpisanih oglasih, informiramo in svetujemo.

Namena projekta je informiranje in obveščanje mladih, predvsem o pravicah iz dela in o tem, kdaj točno jih morajo delodajalci zaposliti s pogodbo o zaposlitvi in kdaj je primerna druga oblika dela. Mladi s tem pridobivajo osnovno znanje o delovnopravni zakonodaji in se obenem zavedo, da v primeru kršitev niso sami.

December 2016, Primer neprimernega oglasa za delo, vključenega v kampanjo

1. maj in Festival ZA dostojno delo

1. maj – praznik dela – predstavlja pomembno vsakoletno priložnost za informiranje in organiziranje mladih delavk in delavcev ter brezposelnih. Gre za praznik, ob katerem smo vsako leto organizirali različne dogodke in skupinski pohod na Rožnik, kjer smo s stojnico in različnimi aktivnostmi mladim nudili prostor, v okviru katerega so lahko pridobili informacije o pravicah iz dela in sindikatih. V letih 2016 ter 2017 smo celoten sklop dogodkov okoli praznika dela poimenovali Festival ZA dostojno delo. V sklopu festivala mladim nudimo različne načine participacije, vključno z že tradicionalnim foto natečajem, na katerem lahko sodelujejo mladi z objavo fotografij, s katerimi pokažejo, kaj jim pomeni praznik dela.

Vsako leto si prizadevamo tudi, da praznik dela ne izgubi svojega pravega pomena, obenem pa vselej poudarjamo nujnost praznovanja danes. Vsako leto smo poleg lastnih dogodkov tudi aktivno vključeni v snovanje praznovanja na Rožniku, na primer pri izvedbi govorov in vodenju dogodkov.

April 2015, informiranje o Festivalu za dostojno delo na Fakulteti za socialno delo

April 2016, sodelovanje pri oblikovanju programa Radio Kričač, aktivistke in aktivisti Sindikat Mladi plus smo govorili o pomenu delavskega boja danes, zgodovini praznika dela itd.

30. april 2016, Ekipa Sindikata Mladi plus na Rožniku v Ljubljani

Zin

V sklopu projekta Kažipot smo vzpostavili in razvili zin – neformalno, DIY sindikalno revijo, ki je namenjena osveščanju mladih o sindikalnem aktivizmu v Sloveniji in informiranju širše javnosti o projektu.

Zin izhaja v elektronski in tiskani obliki, dostopen pa je na tejle povezavi.

Podcast

V sklopu projekta Kažipot do dostojnega dela smo začeli tudi s snemanjem podcastov o temah, kot so delavski boj danes, vstop na trg dela, sindikalizem, prekariat in podobno. S podcasti razbijamo mite o mladih in sindikatih, skeptični smo do trenutne ureditve družbe, kritični do trenutnega stanja, zato iščemo alternative. Glas dajemo mladim, zanimajo nas njihovi pogledi in izkušnje, ter skupaj s strokovnjaki naslavljamo različne teme.

S snemanjem podcastov bomo nadaljevali v letu 2017 in 2018, epizode so dostopne tukaj.

Nehvaležni skeptiki #1: Sindikalizem: Preverili smo, kako mladi gledajo na sindikate in sindikalizem, ter z njihovimi mnenji soočili ikono sindikalnega boja, predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča.

Nehvaležni skeptiki #2: Enakopravnost in enakost žensk: Ker 8. marec ni dovolj in ker feminizem tudi pri moških ne sme biti prepovedana beseda v tokratni epizodi posvečamo pozornost položaju žensk v sodobni družbi. V epizodi smo se pogovarjali z moškim delom ekipe Sindikata Mladi plus ter s strokovnjakinjo in redno profesorico na Fakulteti za družbene vede dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela.

Nehvaležni skeptiki #3: Prvi maj – praznik dela?: Ob prazniku dela se sprašujemo, kdo sploh praznuje in kdo sploh dela. Mlade smo v tokratni epizodi vprašali, kako gledajo na praznik dela, zanimalo nas je, ali se jim zdi pomemben in ali se sploh identificirajo z besedo delavka oziroma delavec. Če s praznikom dela povezujemo nekatere v preteklosti izborjene delavske pravice je na mestu vprašanje, kaj se s temi pravicami dogaja danes? Tako smo se o najpogostejših kršitvah delavskih pravic pogovarjali s Saško Kumer iz regijske organizacije zahodne Slovenije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je kot pravnica zadolžena za nudenje pravne pomoči članom in članicam sindikatov.

Nehvaležni skeptiki #4: Agencijsko delo: V tokratni epizodi podrobneje spoznamo, kako poteka agencijsko delo, kaj pomeni tristransko razmerje med različnimi akterji in kako se položaj agencijskih delavk in delavcev razlikuje od redno zaposlenih. Tokratna gostja je dr. Maja Breznik, medtem ko svoje izkušnje delita z nami tudi dva mlada agencijska delavca.

Nehvaležni skeptiki #5: LGBTQI+: Junij je simbolično posvečen LGBTQI+ temam (kratica označuje lezbijke, geje, biseksualne osebe, transspolne osebe, interspolne in kvir osebe, + pa zajema še druge vrste spolnih identitet in usmerjenosti), saj v tem mesecu po svetu potekajo številne parade ponosa in podobne manifestacije. Gostja je Simona Muršec, predsednica društva Parada ponosa, ki nam pomaga bolje razumeti stvari, zato lahko oboroženi z novimi vpogledi uspešneje nastopimo proti diskriminaciji na podlagi spola in spolne usmerjenosti.

Nehvaležni skeptiki #6: Digitalizacija; Kaj pomeni digitalizacija na trgu dela in zakaj je praviloma povezana s procesi prekarizacije? Prihodnost dela pogosto povezujejo s pojmi, kot so “delitvena ekonomija”, “ekonomija souporabe”, “ekonomija spletnih platform” ipd., mi pa se ob tem sprašujemo, ali gre dejansko za nove oblike dela ali zgolj za pretvezo za zniževanje delavskih standardov? O tem razmišljamo v novi, šesti epizodi našega podcasta, pri tem pa pod drobnogled vzamemo tudi “prvaka” t. i. delitvene ekonomije – zloglasno podjetje Uber.

Usposabljanja

Usposabljanja so vedno predstavljala pomemben del delovanja Sindikata Mladi plus, saj nudijo priložnost za neposreden stik z mladimi, za informiranje o njihovih pravicah, za svetovanje in pridobivanje povratnih informacij o temah, ki jih naslavljamo. Na začetku so usposabljanja najpogosteje potekala v Ljubljani, predvsem zaradi finančnih omejitev pri delovanju sindikata. Kasneje smo dobili možnost gostovanja s svojimi usposabljanji pri različnih organizacijah po Sloveniji, vedno bolj pa izvajanje usposabljanj vključujemo v različne projekte, kar nam omogoča precejšnjo mobilnost in možnost vedno pogostejšega delovanja izven Ljubljane.

S projektom Kažipot do dostojnega dela to prvič počnemo celostno in načrtno, saj izvajamo v vseh slovenskih regijah dlje časa trajajoča usposabljanja, ki niso povezana z le eno tematiko. V letih 2016 in 2017 smo izvedli (s čemer bomo nadaljevali še v letu 2018) usposabljanja znotraj mladinskega dela – Potujočo šolo sindikalizma oziroma brezplačna zanimiva izobraževanja, delavnice in druge aktivnosti – v skupno dvanajstih slovenskih statističnih regijah, s katerimi mladim predstavljamo sindikalne vsebine, jih izobražujemo o aktivnem državljanstvu, usposabljamo na področju »mehkih« veščin in zaposlitvenih vsebin ter jim pomagamo razviti specifične kompetence. V več srednjih šolah po Sloveniji smo izvedli usposabljanja za učinkovit vstop na trg dela in mlade izobrazili o pomenu aktivnega sindikalnega udejstvovanja, jih opremili z znanjem o konceptu dostojnega dela in podobno.

Poleg projektnih usposabljanj namenjamo pozornost tudi internemu usposabljanju in posvetovanju znotraj ekipe Sindikata Mladi plus. S tovrstnimi dogodki gradimo povezanost ekipe, izboljšujemo informiranost o tematikah, ki jih naslavljamo in oblikujemo stališča sindikata. Interna usposabljanja so enako pomembna kot usposabljanja, namenjena širši javnosti; med drugim namreč omogočajo prenos znanja znotraj organizacije in kontinuirano delo, saj je narava dela na Sindikatu Mladi plus taka, da se člani in članice ekipe pogosto menjujejo.

December 2016, usposabljanje novih aktivistk in aktivistov Sindikata Mladi plus

Marec 2016, delovni vikend aktivistk in aktivistov Sindikata Mladi plus

Zagovorništvo

Teme, ki jih Sindikat Mladi plus naslavlja pri svojih zagovorniških aktivnostih, so številne; med drugim jih sestavljajo:

• ukrepi aktivne politike zaposlovanja, predvsem Jamstvo za mlade,
• pripravništvo,
• dostojno delo,
• mladinska politika,
• digitalizacija,
• vajeništvo,
• pokojnine,
• privatizacija,
• minimalna plača,
• prostotrgovinski sporazumi,
• okolje,
• štipendije.

Stališča sindikata so dostopna na spletni strani sindikata. V letih 2014 – 2017 smo sklicali številne novinarske konference, sodelovali na delovnih skupinah in se udeleževali sej. Kadarkoli je bilo to mogoče, smo se lotili zgoraj naštetih tematik na manj tradicionalne načine in na probleme opozarjali z javnimi akcijami, kampanjami na socialnih omrežjih in z udeležbo na protestih. Konsistentno smo se odzivali na spremembe zakonodaje, ki se tiče pravic iz dela in socialne države, komentirali smo dokumente, ki na tak ali drugačen način zadevajo mlade, pravice mladih brezposelnih, delavk in delavcev pa smo zagovarjali vztrajno, jasno in glasno.

Pri zagovorniških aktivnostih smo sodelovali z različnimi organizacijami in s tem širili obseg tem (npr. okolje, privatizacija), za katere verjamemo, da so izjemnega pomena za življenja delavk in delavcev danes in v prihodnosti. Partnerstva z drugimi organizacijami in skupinami pa nam omogočajo večjo širino in moč pri skupnem naslavljanju problematik današnje družbe.

Marec 2017, Okoljski protest v sklopu mednarodne pobude Break free

Januar 2017, Protest za dostojne pokojnine

 Oktober 2016, Podpora mednarodnemu boju proti prostotrgovinskim sporazumom

Članstvo in regije

V delovanje Sindikata Mladi plus sta vključeni dve skupini ljudi – po eni strani gre za člane in članice, ki imajo posebne ugodnosti, povezane z njihovim članskim statusom, a niso nujno sindikalno aktivni, po drugi strani pa na sindikatu deluje skupina aktivistk in aktivistov, ki so ključni za delovanje sindikata izven okvirov tradicionalnih sindikalnih aktivnosti.

V obdobju 2014 – 2017 je sindikat sistematično pristopil k naslavljanju vprašanja članstva in procesov včlanjevanja. Znotraj ekipe aktivistov je začela delovati skupina za članstvo, ki redno sestankuje, oblikuje strategijo včlanjevanja in koordinira njeno izvajanje. Tovrsten pristop je pomembno vplival na to, da je sindikat v letu 2017 začel izvajati dogodke – približno enkrat mesečno – imenovane Sindi časti!, ki so bolj kot drugi dogodki namenjeni spoznavanju sindikata, njegove ekipe in druženju. Gre za dogodke z določeno temo ali aktivnostmi, ki pa vedno vsebujejo tudi čas za neformalno druženje im možnost postavljanja specifičnih vprašanj o problemih, s katerimi se udeleženke in udeleženci srečujejo v povezavi z delom, ali pa vprašanj, povezanih z delovanjem sindikata.

Določene aktivnosti so bile usmerjene tudi v naslavljanje velike skupine oseb, ki Sindikat Mladi plus podpirajo in sledijo našim dejavnostim, vendar pa kljub temu, da pripadajo naši ciljni skupini, vanj niso včlanjeni. Na družbenih omrežjih tako bolj pogosto namenjamo prostor tudi vsebinam, ki so eksplicitno sindikalne, a so povezane z različnimi vprašanji in pomisleki, ki jih morda imajo mladi pri včlanjevanju v sindikate.

Največja novost, povezana s ekipo aktivistk in aktivistov Sindikata Mladi plus v obdobju 2014-2017, pa je ustanovitev regijskih sindikalnih odborov, ki delujejo v različnih slovenskih regijah. Gre za skupine aktivistk in aktivistov, ki jih zanima aktivno delovanje v sindikatu na lokalni ravni, pri tem pa jim sindikat nudi podporo pri organiziranju, tudi usposabljanja in kakršnokoli drugo pomoč. V letu 2017 bomo nadaljevali s skupnimi aktivnostmi naših regijskih odborov, saj nam njihov obstoj nudi možnost organiziranja in izvajanja vseslovenskih kampanj.

Sindi – sindikalna lutka, glavna akterka dogodkov Sindi Časti!

Tedenski sestanek ekipe Sindikata Mladi plus

Boj se nadaljuje!

Delovanje Sindikata Mladi plus v obdobju 2014-2017 je bilo polno izzivov, vzponov in padcev, a konec koncev omenjeno obdobje vsekakor kaže na velik razvoj organizacije, viden na različne načine.

Spopadli smo se z novimi temami, jih raziskali, oblikovali stališča in jih jasno ter argumentirano zagovarjali.

Ekipa se je – kljub velikemu številu tako prihodov kot odhodov – okrepila, razširila in vsaj delno ustalila, kar pozitivno vpliva na zmožnost kontinuiranega delovanja sindikata.

Število izvedenih kampanj, spisanih člankov, objav na socialnih omrežjih, javnih nastopov in organiziranih dogodkov se lahko primerja z delom veliko večjih, kadrovsko okrepljenih in dobro financiranih organizacij. Kljub pomanjkanju vsega naštetega Sindikat Mladi plus ostaja, vztraja, in se bori dalje.

Od svojih začetkov naprej temelji na aktivističnem delovanju ljudi, ki verjamejo v delavsko organiziranje, pravičnost in solidarnost. Ljudi, ki so nesebično pripravljeni nameniti ogromno svojega časa in energije boju za dostojno delo in dostojno, spodobno življenje vseh. Ljudi, ki so pripravljeni oblikovati alternativne poglede na današnjo družbo in vsak dan delovati v smeri doseganja sprememb na bolje.

Kljub vedno večjim izzivom, kljub slabšanju razmer na trgu dela, kljub izjemni prekarnosti organizacije same je Sindikat Mladi plus preživel svojih prvih šest let delovanja in nikakršnega dvoma ni, da bo tako tudi v prihodnje.