O naši akciji Stop kršitvam – ZA dostojno delo! smo že veliko povedali in napisali. Naj omenimo, da gre za vseslovensko kampanjo, ki ni omejena zgolj na posamezno regijo, saj problematične zaposlitvene oglase spremljamo ne glede na kraj dela. Osredotočamo se na t. i. prikrita delovna razmerja, ko delodajalci kljub prisotnosti elementov delovnega razmerja – prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, plačilo za delo, osebno opravljanje dela, nepretrgano opravljanje dela in opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca – od delavca zahetvajo na primer študentski status ali pa pogojujejo delo z odprtjem lastnega s. p. Prav tako nemalokrat naletimo na situacijo, v kateri delodajalec za eno delovno mesto ponudi več potencialnih oblik dela. V primerih, ko so prisotni elementi delovnega razmerja, je po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) predpisana pogodba o zaposlitvi (za nedoločen ali določen čas) kot osnovna oblika dela, zato take primere prijavljamo na Inšpektorat RS za delo.
Eden glavnih razlogov za našo akcijo je ugotovitev, da so iskalci in iskalke zaposlitve slabo informirani o svojih pravicah, o tem, kaj v praksi pomenijo elementi delovnega razmerja, kaj prinašajo različne oblike dela in podobno. Stanje skušamo popraviti tako, da kršitve oziroma neprimerne oglase javno objavljamo na družbenih omrežjih, zraven pojasnimo, zakaj gre za nepravilnosti, in tako poskrbimo za informiranje mladih ter jih spodbujamo k temu, da kršitve prepoznajo tudi sami in se v naslednjem koraku zavejo svojih pravic na trgu dela.
Ob zadnjem pregledu akcije smo se na kratko dotaknili njenih učinkov in opaženih sprememb na področju objav zaposlitvenih oglasov, in sicer v primerjavi z začetkom akcije in stanjem na omenjenem področju danes. Kaj se je torej zgodilo? Poleg dejstva, da se je število spornih oglasov precej zmanjšalo, si nekatere spremembe, ki smo jih opazili, zaslužijo dodatno pozornost.
- Razkorak med oglasom in realnostjo
Od naših članov in aktivistov smo prejeli več zgodb o tem, da delodajalci z oglasi pogosto zavajajo iskalce zaposlitve in jim dejanske pogoje dela predstavijo šele na samem razgovoru za službo. Dogaja se, da v oglasu piše, da gre za redno zaposlitev, v živo pa delodajalec zahteva delo preko podjemne pogodbe ali samozaposlitev. Zgodi se tudi to, da iskalci zaposlitve na razgovoru izvejo, da jim bo delodajalec dal pogodbo le za šest ur dela na dan, čeprav so pričakovali osemurni delovnik.
Delimo zgodbo mladega iskalca zaposlitve, ki je podrobnosti o delovnem času v podjetju izvedel šele na zaposlitvenem razgovoru:
»Iskanje službe se začne, ko naletiš na oglas za delo, v katerem nudijo zaposlitev za polni delovni čas za nedoločen čas.
Potem prideš na razgovor, na katerem ti lepo razložijo, kako bo vse super, fino, fajn. Sledi uvajanje, ko se najprej dva dni zastonj seznanjaš z delovnim mestom in z vsem, kar gre zraven. Na koncu pa sledi najboljši del, kjer ti povedo, kako bodo stvari v resnici potekale.
Pogodba bo za nedoločen čas, odlično! S trimesečnim preizkusnim obdobjem, v redu! Si že predstavljaš polno denarnico, pijačo s kolegi, super počitnice, potem pa … Ja, veste, vi ste za nas strošek, ki ga je treba upravičiti, zato morate narediti toliko in toliko. Dobro, razumem. Pa pol ure imate za malico, pa ne pridete točno ob osmih, pa še na WC greste vmes in kdaj pa kdaj tudi na kakšno cigareto. Zato bomo podpisali pogodbo za šest ur na dan, delali pa boste dejansko osem ur.
Odidem. Pogodbo naj bi podpisali naslednji teden. Razmišljam. Še vedno je v igri 500 evrov neto za osem ur dejanskega dela na dan. Razmišljam. Pokličem nadrejenega, pa se mi ne javi. Razmišljam. Nadrejeni pokliče nazaj. Povem, da potrebujem zaposlitev normalno za osem ur na dan in ne za šest, medtem kot moram še dve uri oddelati zastonj. Nočem se prepirati. Nadrejeni reče v redu, saj bi dobil enkrat tudi pogodbo za osem ur, ko bi toliko in toliko naredil. Še enkrat se zahvalim in poslovim.«
- Spremenjeni oglasi
Zaznali smo tudi več sprememb pri strukturi objavljenih zaposlitvenih oglasov, in sicer, da delodajalec oziroma posredovalec oglasov določen podatek, denimo obliko dela, pri objavi izpusti. Pri tem pa lahko sklepamo, da ima delodajalec še vedno enake namene – pridobiti nekoga, ki bo delal redno in dolgoročno prek s. p./študentske napotnice ter pogodb civilnega prava –, vendar se poizkuša izogniti prijavi in izpostavljanju v javnosti tako, da, kot rečeno, podatka o obliki dela v samem zaposlitvenem oglasu ne navede.
Prav tako pa smo opazili problematično razumevanje instituta študentskega dela. Tudi o tem več v nadaljevanju.
Navajamo nekaj primerov:
- Oglas za delovno mesto Administrator v računovodstvu m/ž – v prvi verziji oglasa je navedeno, da gre za študentsko delo, zraven pa najdemo še naziv delovnega mesta. V oči zbode kategorija Nudimo, saj je tam zapisano, da gre za nadomeščanje daljše bolniške odsotnosti za obdobje dveh mesecev z bruto urno postavko 5,75 evra, obenem pa gre za delo za polni delovni čas od 8:00 do 16:00, in sicer od ponedeljka do petka.
V kasnejši, ‘popravljeni’ verziji – do popravkov pride po naši javni objavi prvotnega oglasa in seznanitvi posredovalca oglasa z nepravilnostmi – pa je pri nazivu delovnega mesta izpuščen podatek, da gre za študentsko delo. Obenem pri opisu delovnega mesta in pod kategorijo Pričakujemo vse ostane enako kot v prvotnem oglasu. V kategoriji Nudimo kot razlog za odprtje delovnega mesta ostane navedeno nadomeščanje daljše bolniške odsotnosti za obdobje dveh mesecev. Pri tem velja poudariti, da je, kadar gre za nadomeščanje daljše bolniške odsotnosti po Zakonu o delovnih razmerjih praviloma ustrezna sklenitev pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ker je posredi zakonsko dopusten razlog za sklenitev pogodbe te vrste. Prav tako še vedno piše, da gre za delo za polni delovni čas od 8:00 do 16:00, od ponedeljka do petka. Izpuščen pa je podatek o bruto urni postavki.
Na podlagi omenjenega primera, ko oglas skoraj v celoti ostane enak, manjka pa samo navedba o obliki dela in z njo povezani urni postavki, je torej mogoče sklepati, da gre zgolj za administrativne, lepotne popravke delodajalacev ali posredovalcev oglasov z namenom izogniti se izpostavljanju v javnosti in prijavi na Inšpektorat RS za delo. Medtem ko o redni zaposlitvi po trenutno veljavnem delovnopravnem okviru ni ne duha ne sluha.
- Oglas za delo v proizvodnji – gre za oglas za delovno mesto v proizvodnji, pri katerem zbode v oči način delodajalčevega podajanja informacij o najemu študentov prek instituta študentskega dela. Prisotnih je namreč precej elementov delovnega razmerja, na primer delo v treh izmenah, dvakrat je navedeno, da gre za delo za daljše časovno obdobje, pri tem pa je omenjeno, da delodajalec išče študenta, ki zaključuje študij, saj naj bi tako imel več časa.
- Oglas za strokovnjaka za podporo poslovanju – pri tem zaposlitvenem oglasu gre prav tako za študentsko delo, našo pozornost pa je pritegnil podatek, da je posredi obseg dela med dvajsetimi in štiridesetimi urami na teden, kar kaže na to, da se bo iskani kandidat (študent) vključil v kontinuiran proces dela.
Posredovalec oglasa je v popravljeni verziji, ki je prav tako nastala po naši javni objavi prvotnega oglasa in seznanitvi odgovornih z nepravilnostmi, pustil dve tretjini oglasa enaki, pri navedbi, da gre za delo preko študentske napotnice, pa je umaknil podatek o obsegu ur dela na teden. Sklepamo, da gre zgolj za še enega v vrsti ‘lepotnih’ popravkov oglasa in utemeljeno sumimo, da kršitev ostaja.
- Oglas za delo v Službi za upravljanje s človeškimi viri – s tem zaposlitvenim oglasom je delodajalec iskal posameznika ali posameznico s študentskim statusom za leto ali dve. Pri tem je jasno izrazil potrebo po novem zaposlenem na daljši rok s precej obsežnim obsegom del in nalog. Zraven je bilo nedvoumno navedeno tudi, da bo študent nekatere od njih opravljal na dnevni bazi.
Oglas smo prejeli od naše aktivistke, ki ga je zasledila na uradni Facebook strani Kariernega Centra Univerze v Ljubljani in posredovalca oglasa ter delodajalca opomnila, da oglas vsebuje elemente delovnega razmerja, ki nimajo nič skupnega s študentskim delom. Kmalu zatem smo opazili nov oglas, pri katerem je iz kategorije Vaše naloge in odgovornosti umaknjena beseda »dnevno«. Tako naj ne bi bilo več razvidno, da je v igri opravljanje nalog na dnevni bazi, vse ostalo, med drugim tudi to, da gre za delo za eno oziroma dve leti, pa je ostalo nespremenjeno. Tudi po popravkih je bil oglas tako še vedno problematičen.
- Pomembno je vedeti
Spremljanje oglasov je v zadnjem času postalo pomembna aktivnost našega sindikata, zato bomo z delom nadaljevali. Toda pot k izboljšavam na trgu dela je dolga, pri tem pa je ključno celovito in pravočasno ukrepanje vseh nas, ki iščemo delo. Zelo pomembno, da se kot iskalec oziroma iskalka zaposlitve zavedaš svojih pravic. Ko se na primer oblika dela na razgovoru za službo razlikuje od tiste, ki jo je delodajalec navedel v zaposlitvenem oglasu, stvar le pogumno prijavi Inšpektoratu za delo ali javi našemu sindikatu (na info@mladiplus.si oziroma prek Facebook zasebnega sporočila). Če te je k takemu delodajalcu poslal Zavod za zaposlovanje jim to jasno povej in zahtevaj, da primerno ukrepajo. Pomembno je namreč vedeti: le če bomo vztrajno in množično opozarjali na kršitve na trgu dela, lahko pričakujemo spremembe na bolje.
