»Tako kot vsi študenti in študentke sem v želji za dodatnim zaslužkom hotela poiskati delo prek študentske napotnice. Po prijavah na različne oglase sem vendarle dobila delo prek študentskega servisa. Najprej sem morala na razgovor, na katerem so želeli preveriti moje sposobnosti in izkušnje. Na koncu samega razgovoru so mi rekli, da je pred začetkom dela treba opraviti obvezno uvajanje, ki naj bi trajalo tri ali štiri dni. Vse lepo in prav, pravzaprav sem bila vesela, da si bo nekdo vzel čas in me podučil o tem, kako se opravlja delo na mojem delovnem mestu ter mi dal nekaj nasvetov. Toda kmalu je sledilo presenečanje. Dan pred začetkom uvajanja sem dobila elektronsko sporočilo z urnikom in z opozorilom, da uvajanje ni plačano. To mi seveda ni bilo všeč, saj na razgovoru niso omenili, da bom morala opravljati neplačano uvajanje. Po kratkem premisleku sem se vseeno odločila, da bom stisnila zobe in opravila vse skupaj, saj sem potrebovala službo.«
Zgodba študentke o neplačanem uvajanju v okviru študentskega dela
Poletje je tu in z njim študentsko delo! Ti je zgoraj opisan primer znan? Si se tudi ti že kdaj soočil/a z zahtevami po neplačanem delu? Imaš še kakšno vprašanje glede drugih vidikov študentskega dela? Na Sindikatu Mladi plus se zavedamo, da na področju dela dijakov in študentov pogosto prihaja do različnih kršitev, zato smo pripravili 5 nasvetov za ustrezno opravljanje študentskega dela z vsemi pravicami, ki ti pri tem pripadajo.
- Na 8 ur dela ti pripada pol ure odmora za malico – pol ure, ki je del tvojega delovnika in s tem plačanega delovnega časa! Delodajalec časa za odmor ne sme izvzeti iz seštevka ur za katere dobiš plačilo.
- Delodajalec je dolžan zagotavljati varno in zdravju neškodljivo delovno okolje! To pomeni, da je delodajalec v primeru, da se poškoduješ na delovnem mestu, tudi odškodninsko odgovoren.
- Pri študentskem delu se ti v določenih primerih lahko zgodi, da nimaš fiksnega plačila, ampak je to odvisno npr. od količine prodanih izdelkov. Če se znajdeš na takem delovnem mestu, ne pozabi, da v Sloveniji za študentsko delo velja minimalna urna postavka 5,4 evra bruto oziroma 4,56 evra neto (omenjeno velja od 1. januarja 2020 naprej, op. ur.), ki predstavlja najnižje osnovno plačilo. Delodajalec plačilo sicer lahko spreminja, a le nad omenjeno vrednostjo – minimalno urno postavko ti namreč mora vedno zagotoviti!
- Študentsko delo poteka na podlagi napotnice – to pomeni, da z njo in z izplačili prek nje dokazuješ, da si opravljal/a delo pri določenem delodajalcu, zato ne pozabi shraniti svojega izvoda napotnice. Ker je študentsko delo v celoti urejeno na podlagi napotnice, ne potrebuješ nobene dodatne pogodbe z delodajalcem, zato ne podpisuj dodatnih papirjev ali drugih dokumentov, s katerimi ti želi delodajalec določiti npr. trajanje dela, odpovedne roke in podobno.
- Študentsko delo je fleksibilno. Tako delodajalec, kot delavka/delavec ga lahko kadarkoli prekineta, zato ne nasedaj izmišljotinam o odpovednih rokih in podobno. Tega pri študentskem delu ni. Delodajalec pa ti mora plačati za vse opravljene ure (tudi, če se iz danes na jutri odločiš, da dela ne želiš več opravljati). Ne nasedaj izmišljotinam o odpovednih rokih in podobno – tega pri študentskem delu ni! Delodajalec ti tudi mora plačati za vse opravljene ure dela do prenehanja sodelovanja
Če imaš še kakšno dodatno vprašanje glede študentskega dela in stvari, ki spadajo zraven, se lahko vedno obrneš na Sindikat Mladi plus in nam pišeš prek Facebook zasebnega sporočila ali na info@mladiplus.si. Ker smo skupaj močnejši!
P. S.: Zakaj je v okviru študentskega dela nezakonito in problematično neplačano uvajanje? Če študent/ka opravlja delo brez podlage (v tem primeru brez študentske napotnice), gre preprosto za delo na črno. Ko pa je napotnica enkrat izdana, mora biti vsako opravljeno delo plačano.
Še nisi naš član ali članica?
Ponujamo pet razlogov, zakaj se nam velja pridružiti.
