O spremembah delovnopravne zakonodaje govorimo že precej časa in vsi nestrpno pričakujemo rešitve, ki so nujno potrebne za delavke in delavce, predvsem za prekarke in prekarce.
Socialni partnerji so se v zadnjih tednih večkrat znašli na točki, kjer se je zdelo, da do dogovora ne bo prišlo, kar je ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak spodbudilo k temu, da je na Twitterju obupavala nad koncem socialnega dialoga.
Včeraj pa je prišlo do spremembe – Kopač Mrak je objavila, da je socialni dialog rešen in da je vse v redu.
Pa je res tako? Poglejmo, kako je v zadnjih dneh potekal ta opevani socialni dialog.
Včeraj bi morali odgovorni na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora obravnavati predlog spremembe Zakona o inšpekciji dela, ki ga je vložila poslanska skupina Združene levice v sodelovanju s koalicijo organizacij in sindikatov, ki na različne načine zastopamo prekarne delavke in delavce. Predlog sprememb je bil precej podoben tistemu, ki ga je omenjena poslanska skupina vložila že pred več kot enim letom, a je bil takrat zavrnjen, pri tem pa so na vladi dejali, da je v pripravi obširnejša sprememba zakona, in da naj zato vsi počakamo samo še nekaj mesecev, nato pa naj bi vlada sama predlagala svoje spremembe. Po več kot enem letu se to ni zgodilo, zato je ZL vložila nov predlog sprememb.
To je očitno spodbudilo tudi vlado in socialne partnerje, da vendarle dajo nekaj od sebe. V noči pred četrtkovo sejo v DZ so prišli do soglasja na podlagi novega, vladnega predloga spremembe zakona in tako predstavili svojo verzijo Zakona o inšpekciji dela (ZID) in Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).
Pravijo, da gre za ogromen napredek, da je bil dosežen dogovor in da je njihov predlog zakona boljši. Vendar pa se sprašujemo, ali ne gre za zgolj slab kompromis, ki je bil sprejet – dobesedno – pet minut pred dvanajsto.
Predlog vlade glede ZID je slabši od predloga ZL. Ne vsebuje namreč celostne rešitve reševanja prekarnega dela in je manj ambiciozen. Največji dosežek, ki je sicer del obeh predlogov, je to, da bo zdaj imel Inšpektorat RS za delo večje pristojnosti na področju preprečevanja prekarnega dela in bo lahko po novem izdal odločbo, s katero bo delodajalcu naložil, da mora prekarni delavki ali delavcu v roku treh dni ponuditi pogodbo o zaposlitvi v primeru, da obstajajo elementi delovnega razmerja. S pomočjo omenjene podlage želijo odgovorni preprečiti pojav odpiranja prisilnih s.p.-jev in vsem, ki delajo na tak način ali prek pogodb civilnega prava (avtorska, podjemna pogodba) ali študentskega dela dejansko nuditi vse delavske in socialne pravice, ki bi jim v resnici morale pripadati. V preveliki meri se namreč dogaja, da delodajalci izkoriščajo cenejše oblike dela, saj se želijo izogniti svojim obveznostim (npr. plačevanju prispevkov) tudi, ko bi moralo biti sklenjeno redno delovno razmerje.
Elementi delovnega razmerja po ZDR-1, 4. člen:
Zakon je jasen: če obstajajo elementi delovnega razmerja, mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. Nov predlog Zakona o inšpekciji dela tako samo uresničuje Zakon o delovnih razmerjih in daje večje pristojnosti inšpektoratu, ki bo lahko ukrepal pri delodajalcih, ki zakona ne upoštevajo. Je pa predlog ZL vseboval tudi večje varstvo teh delavcev s tem, da bi v takih primerih delavke in delavci morali biti obveščeni o postopku (ki obravnava njih same) in bi imeli pravico do informacij. Predlog vlade tega ne zagotavlja. Prav tako predlog vlade ne zagotavlja primernega varstva agencijskih delavcev, ki delajo pri posrednikih, ki za to nimajo dovoljenja. To področje tako še vedno ostaja nerazrešeno in zdi se, da ga vlada ne želi primerno nasloviti.
Na Sindikatu Mladi plus opozarjamo tudi, da je nujno treba ukrepati že na podlagi razpisanih oglasov za delo. V okviru naše akcije Stop kršitvam – ZA dostojno delo namreč že več kot eno leto spremljamo oglase za delo, s katerimi delodajalci ponujajo delo, ki ima vse elemente delovnega razmerja, a želijo, da je delo opravljeno preko s. p., študentskega dela ali pogodb civilnega prava. Samo na podlagi oglasa inšpektorat za delo ne more ukrepati, zato smo želeli povečati pristojnosti inšpektorata na tem področju, a nas Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) tudi v tem primeru ni upoštevalo, saj tega niso vključili v svoj predlog sprememb zakona.
Kar je bilo prav tako absurdno pri vsem prerekanju o različnih verzijah omenjenega zakona je, da smo bili v četrtek, 8. 6., povabljeni v DZ, na Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide v okviru katerega naj bi predstavili svoja stališča do omenjene tematike, a smo potem tam ostali brez besede. V »hramu demokracije« predstavnikom različnih organizacij, ki se v največji meri ukvarjamo s položajem in problemi prekarnih delavk in delavcev, agencijskih delavcev in brezposelnih, niso pustili do besede, kljub temu, da so nas tja povabili točno s tem namenom.
Spretni poslanci SD so predlagali sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Še vedno ni jasno, zakaj se nismo smeli vključiti v razpravo o tem, ali je predlog zakona primeren za obravnavo, edino nedvoumno sporočilo je, da odgovornih mnenje vseh tistih, ki se z naštetimi tematikami najbolj ukvarjamo, ne zanima. Sprašujemo se, zakaj jim je tako zelo v interesu preslišati mlade, prekarne delavke in delavce, predstavnike agencijskih delavcev in vse, ki že več kot dve leti delamo tako s poslanskimi skupinami, Ministrstvom za delo in vlado kot celoto, da bi področje sprememb delovnopravne zakonodaje primerno uredili.
Predstavniki vlade se namreč radi pohvalijo, kako želijo urediti omenjeno področje, a njihova dejanja kažejo drugače: več kot dve leti čakamo na spremembe, vmes pa v Državnem zboru dvakrat zavrnejo predlog zakona, ki je, kot rečeno, nastal na pobudo vseh nas, predstavnikov različnih organizacij, ki se v največji meri ukvarjamo s položajem in problemi prekarnih delavk in delavcev, agencijskih delavcev in brezposelnih. Zdaj pa bomo morali spet čakati, kaj se bo zgodilo z vladnim predlogom in kdaj bo končno sprejet.
Poleg usklajenosti med socialnimi partnerji glede ZID, so se uskladili tudi glede ZUTD. Vseeno pa še vedno v zraku visijo spremembe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
V zvezi z omenjenim zakonom na Sindikatu Mladi plus odločno zahtevamo prepoved volonterskih pripravništev. Tudi to ni nova tema, ampak nanjo opozarjamo že vrsto let, pri tem pa nam vlada sicer izreka načelno podporo, vendar pa vse kaže, da v predlogu sprememb ZDR-1 tega ne bomo prepovedali. Po včerajšnjem jasnem pozivu državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo Petru Pogačarju, naj drži besedo in volonterska pripravništva prepove, se je ta izgovarjal, da to morda še ni mogoče.
Ponovno smo priča zavajanju, lažnim obljubam in sprenevedanju, da je bilo narejeno vse, kar je bilo mogoče, in da so nove spremembe delovnopravne zakonodaje dobre. Obenem pa je položaj delavk in delavcev vse slabši, vse več je kršitev zakonov, vse večja je fleksibilizacija, ki ogroža tako delovna razmerja in istočasno ne zagotavlja varnosti tistim, ki delajo prekarno. Prekarnosti pa je vedno več, nenazadnje je Slovenija v Evropi na samem vrhu glede razširjenosti prekarnosti med mladimi.
V času, ko so delo, delavke in delavci že skoraj popolnoma razvrednoteni, v času, ko se moramo boriti proti izkoriščanju ter za spoštovanje zakonov in dostojno delo, ki bi posamezniku in posameznici moralo omogočiti tudi dostojno, spodobno življenje, je nujno, da so tudi spremembe delovnopravne zakonodaje usmerjene v večje varstvo delavk in delavcev.
Predstavniki različnih organizacij in sindikatov, ki delamo na teh področjih, podajamo predloge in iščemo potencialne rešitve, pogosto pa poslušamo obsodbe, da samo »jamramo«. Medtem si predstavniki vlade sploh ne vzamejo časa, da bi nam prisluhnili. Predvsem na MDDSZ radi glasno govorijo, kako težka so vsa usklajevanja in pogajanja ter priprava sprememb različnih zakonov. Toda drago ministrstvo, to je vaše delo. To je vaša služba. To je vaša odgovornost, ki ste jo sprejeli s tem, ko so vam podelili funkcijo, ki jo opravljate.
Pozivamo vas, da nehate s prodajanjem buč, saj smo jih že siti. Ves čas poslušamo, kako so vaši predlogi boljši in celovitejši, pa o vaših »veleuspehih« in zaslugah, zaradi katerih se tolčete po prsih dve leti prepozno, in o tem, da delate vse, kar je v vaši moči. A od vaših buč ne bo ne kruha ne dostojnega, spodobnega življenja za mlade, prekarke in prekarce, agencijske delavce in vse druge, ki so jim na trgu dela kršene pravice.
