Nova zgodba. Tokrat delimo težko izkušnjo posameznika, ki je opravljal delo prek študentske napotnice, in zdaj pripoveduje o mobingu, delu brez predaha in izgorelosti. Oseba, ki nam je poslala svojo zgodbo, je želela ostati anonimna, mi pa jo objavljamo tudi zato, ker smo prepričani, da se bo v njej še marsikdo prepoznal, ter morda nato tudi spregovoril o svoji izkušnji. In se uprl!
Eno leto delam kot redni študent v eni izmed slovenskih farmacevtskih družb, natančneje v proizvodnji, kjer študentje delamo tudi po dvanajst ur dnevno, odvisno od izmene, nekateri več, drugi manj. Delamo vse dni v tednu, za vikende, praznike, vmes tudi po več dni skupaj po dvanajst ur, saj moraš biti vedno na voljo. Ko pa potrebuješ prost dan zaradi izpitov in drugih osebnih zadev se prijaznost delodajalca konča. Sam sem trikrat resneje zbolel in bil odsoten skoraj mesec dni. Ko sem se po zadnji odsotnosti vrnil na delo, so nadrejeni nad mano začeli izvajati mobing, kar se je nato samo še stopnjevalo. Postal sem zagrenjen in celo depresiven. Nihče od domačih mi ni verjel, kako v resnici je, in da kljub stalnemu delu in zgolj občasni odsotnosti na delovnem mestu ne dobim več kot 600 evrov na mesec. Le redko sem ob delovniku osem ur na dan, sedem dni na teden, zaslužil znesek, enak minimalni plači. Če sem hotel zaslužiti več, sem na delo prihajal bolan, delal v dvanajsturnih nočnih izmenah, ob praznikih in nedeljah, ki so bolje plačane. Tudi sam razpored dela je bil mnogokrat čuden. Velikokrat se je zgodilo da sem na primer končal drugo izmeno, naslednji dan pa me je čakalo delo v prvi izmeni. Za tak razpored smo vedno izvedeli ob koncu delavnika in včasih je imel človek med dvema izmenama zgolj osem ur prostega časa. Veliko študentov še danes dela tako, predvsem tisti, ki pridejo na novo.
Sam sem do nadaljnjega doma. Po enem letu mi je namreč poteklo zdravniško spričevalo. Izvedel sem, da sem edini od študentskih delavcev v podjetju, ki se mu je to pripetilo. Zakaj, še zdaj ne vem. Je bila moja napaka, da sem se javil na objavljen razpis za prosto delovno mesto? Vse, kar sem hotel, je bilo dobiti zaposlitev. Res sem nekoliko popustil pri študiju in zaradi drugih težav skoraj izgubil status študenta, a sem nekako tvegal, da sem lahko uredil zadevo in bom lahko še naprej delal. Še zmeraj kot študent, ker so v podjetju izrecno rekli, da me potrebujejo kot študenta. Zdaj sem doma, čakam da mi sporočijo termin za nov zdravniški pregled, in samo upam, da bo potem vse v redu, brez mobinga.
Pred kratkim sem si zaradi preobremenjenosti z delom in študijem vzel nekaj dodatnih dni prosto. Šlo je za vikende, sam sem si našel zamenjavo, da ne bi kdo od nadrejenih rekel, da ni bilo nikogar na delo. Poskrbel sem, da je namesto mene prišel delati drug študent, a tudi to ni bilo dovolj. Nadrejeni so se začeli ob mojem prihodu nazaj na delo čudno vesti, kot da nisem nič vreden in moram vse požreti. Začelo se je z: »Joj, skoz manjkaš« in »Si se nažural?« A je moja nadrejena dobro vedela, da sem se učil in se poskušal tudi spočiti od dela. Opravljal sem delo, ki ga kot študent ne bi smel, saj sem se želel izkazati, da bi me zaposlili. Ostajal sem brez kratkega desetminutnega odmora, mnogokrat nisem smel na stranišče, nekajkrat sem izpustil malico, ker nisem prišel na vrsto za menjavo oziroma so sodelavci predolgo ostajali na pavzi. Nadrejeni so za vse to vedeli, a se za študenta niso nikoli zavzeli.
Pred prvomajskimi prazniki sem resno zbolel, kljub temu, pa sem sam pristal na dvanajsturno delo v soboto in nedeljo, saj potrebujem denar za šolanje, življenje… Prvi dan je še šlo, a sem čutil, da nekaj ni v redu. Naslednji dan sem na delo prišel uro kasneje, z visoko temperaturo, saj sem vedel, da je delavcev dovolj, o svoji zamudi pa sem prej obvestil tudi sodelavko. K sreči so me lahko predčasno poslali domov. Naslednji dan sem zbolel za angino, stanje se mi je nato izboljšalo, potem pa so mi v začetku maja nadrejeni javili, da mi je poteklo zdravniško spričevalo. In zdaj sem doma.
Rad bi samo, da se tudi drugi v podobnem položaju, kot je moj, zavejo, da lahko pregorijo. Zdravnik mi je rekel, da šele zdaj prihaja vse za mano. Vse nadure, vsi dnevi, ko ni bilo mogoče dobiti prosto, in podobno.
