Povzetek akcije STOP kršitvam – ZA dostojno delo, ki ji na Sindikatu Mladi plus že od aprila 2016, predstavitev ugotovitev in priporočila za ureditev področja.
STOP kršitvam – ZA dostojno delo!
Od aprila dalje na Sindikatu Mladi plus spremljamo oglase za delo na različnih – večinoma spletnih – mestih. Glavni razlog za ta poostren nadzor je bila želja po identifikaciji nepravilnosti, ki se pojavljajo že na tej stopnji (ne)zaposlovanja, predvsem zaradi tega, ker se zavedamo, da je velik del prekarnosti nezakonit, in gre pri tem za nadomeščanje rednih zaposlitev z drugimi, fleksibilnejšimi oblikami dela. Uspeli smo ugotoviti, kako se ti primeri kažejo v oglasih.
Do sedaj smo ukrepali v 49 primerih, kjer smo zaznali značilnosti oglasa, ki so močno nakazovale na kršitev s strani delodajalca – v kar 27 od teh primerov je šlo za ponujanje dela, ki je kazalo elemente delovnega razmerja, pa je bil pogoj za delo aktiven študentski status, 16 primerov, v katerih se je v podobni situaciji zahtevalo s.p., 5 primerov, kjer je lahko iskalec zaposlitve “izbiral” med študentskim delom, s.p.-jem ali d.o.o.-jem, ter en primer ponudbe za volontersko pripravništvo.
V zadnjem obdobju akcije smo začeli na sindikatu Mladi plus opažati spremembe v določenih oglasih, iz katerih lahko sklepamo, da so jih delodajalci začeli spreminjati na način, da bi se izognili prijavi na Inšpektorat za delo, ob čemer pa opis dela ostaja enak. Dogaja se na primer, da je oglas enak kot prej, pri čemer pa se sedaj izpušča informacijo o obliki dela, ki se ga oglašuje. Sklepamo lahko, da ima delodajalec še vedno enake namene (dobiti nekoga, ki bo delal redno in dolgoročno prek s.p./študentskega statusa), da pa se poskuša izogniti prijavi/izpostavljanju v javnosti na način, da to informacijo o obliki dela izpusti iz oglasa samega. Vidimo torej lahko, da ima naša akcija določen doseg in vpliv na delodajalce, a ne nujno na način, da bi se kršitve odpravljale, temveč predvsem tako, da se dodatno zakrivajo.
Do sedaj smo, od začetka naše akcije, prejeli dve obvestili s strani Inšpektorata RS za delo, da so odprli preiskave na podlagi naših prijav, pri čemer sklepamo, da so imeli dodatne informacije o tem, da se je delo začelo izvajati. Pri ostalih prijavah namreč nismo dobili odgovora, razen nedavnega dopisa z inšpektorata, v kateri nam pošiljajo strokovno utemeljitev, zakaj ne morejo ukrepati na podlagi samih oglasov. Glede na trenutno zakondajo imajo namreč inšpektorji in inšpektorice pristojnost preiskave, preverjanja obstoja elementov delovnega razmerja v primeru, ko nekdo to delo že opravlja – in ne na podlagi oglasa, ki ga določen delodajalec objavi, in kjer to isto delo išče. Pri tem torej prepoznavamo luknjo v pristojnostih IRSD, saj je trenutno predvidena možnost ukrepanja samo na primerih oglasov samo v primerih diskriminacije. Tudi te primere sicer pogosto opažamo, zaenkrat smo prijavili 4.
Ker na podlagi našega dela vemo, da so iskalci in iskalke zaposlitve izjemno slabo informirani o tem, kakšne so njihove pravice, kaj pomenijo elementi delovnega razmerja, ter kaj prinašajo različne oblike dela, verjamemo, da bi morali biti že oglasi za delo v večji meri regulirani, saj bi lahko delež kršitev preprečili že na tej točki. Delodajalci imajo odgovornost zaposlovanja v skladu z zakonodajo, in ukrepi na tem področju bi lahko pomenili veliko spremembo v oglaševanju dela. Ker se trenutno spreminja delovno zakonodajo, se nam zdi pomembno, da se ne le pridružimo javni razpravi o predlaganih spremembah zakona, ki jih je podalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, temveč da pri tem odpremo tudi širšo tematiko pristojnosti inšpektorata ter možnosti za prijavo.
Zavzemamo se za dejansko zmanjšanje prekarnih oblik dela, predvsem v primerih, kjer bi glede na obseg in naravo dela morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi (za nedoločen čas). Predlagamo, da se naslavlja problem že na samem začetku, torej, ko se delo že ponuja in se zato da večje pristojnosti inšpektoratu za delo.
Ker sedaj ni jasno določena, kaj mora oglas za delo sploh vsebovati, niti ni mogoče sankcinorati kršite zgolj na podlagi oglasa, predlagamo, da se to področje zakonsko uredi in s tem poveča pristojnosti inšpektoratu.
Predlogi Sindikata Mladi plus glede sprememb delovne zakonodaje
Spremembe na področju oglaševanja dela
1. Zakonsko naj se prepove “nedovoljeno oglaševanje dela”
Predlagamo, da se prepove oglaševanje dela, ki bi bilo opravljeno preko pogodb civilnega prava, s.p in študentskih napotnic, kjer je iz narave dela (oziroma oglasa/objave delovnega mesta) razvidno, da ima elemente delovnega razmerja in bi morala biti zato sklenjena pogodba o zaposlitvi. Take oglase oziroma posredovanje oglasov razumemo kot nedovoljeno oglaševanje.
Za prepoznavanje elementov delovnega razmerja bi bil pristojen Inšpektorat RS za delo, ki bi mu povečali pristojnosti in bi v okviru svojih nalog spremljal tudi oglase za delo ter jih v primeru kršitev lahko sankcioniral.
Predlagamo, da se s sankcijo kaznuje kršitelje, ki objavljajo ali posredujejo tak oglas, ki ni v skladu z zgoraj navedenimi pogoji.
2. Jasno in zakonsko naj se definira, kaj mora vsebovati objava prostega delovnega mesta oz. oglasa za delo
Menimo, da mora vsak oglas vsebovati:
• naziv delodajalca,
• naslov delodajalca,
• naziv delovnega mesta,
• pogoje za opravljanje dela,
• trajanje zaposlitve (v kolikor gre za zaposlitev),
• navedbo o tem, za kakšno obliko dela gre; pri tem mora biti jasno opredeljeno, ali bo sklenjena pogodba o zaposlitvi ali gre za delo preko pogodb civilnega prava, za študentsko delo ali za opravljanje storitev preko s.p.,
• razlog zaradi katerega naj bi bila pogodba o zaposlitvi sklenjena le za določen čas (kadar se oglašuje ta oblika dela),
• rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.
Predlagamo, da se s sankcijo kaznuje kršitelja, ki nedovoljeno oglašuje delo, ki ni v skladu z zgoraj omenjnimi določili.
3. Povečanje pristojnosti inšpektorata za delo
Predlagamo povečanje pristojnosti na način, da bo omogočeno sankcioniranje oglasov za delo, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, a delodajalec želi skleniti kakšno drugo pogodbo in prav tako, v kolikor oglasi za delo ne vsebujejo vseh sestavin, ki jih zgoraj navajamo. Inšpektorat bi v tem primeru moral spremljati tudi oglase in preučevati, ali so oglasi za delo primerni, ali ne.
Za prepoznavanje elementov delovnega razmerja bi bil pristojen Inšpektorat RS za delo, ki bi mu povečali pristojnosti in bi v okviru svojih nalog spremljal tudi oglase za delo ter jih v primeru kršitev lahko sankcioniral. Ob tem se zavzemamo tudi za kadrovsko in finančno okrepitev Inšpektorata RS za delo.
Komentarji na predlagane spremembe zakonov
1. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD):
Zakon v 82. členu ZUTD ureja pripravništvo v organih Zavoda za zaposlovanje oziroma izvajalcev ukrepov APZ. V povezavi s 124. členom ZDR-1, ki daje podlago za volontersko pripravništvo v skladu s posebnim zakonom, dovoljuje tudi možnost volonterskega pripravništva.
Predlog sprememb ZUTD predvideva črtanje te možnosti, s tem pa volonterska pripravništva ne bi bila več mogoča. Omenjeno spremembo močno podpiramo.
Pričakujemo, da bo s tem usklajen tudi ZDR-1 in bodo volonterska pripravništva torej v celoti prepovedana.
2. Zakon o inšpekciji dela (ZID):
Pozitivno ocenjujemo predlog sprememb Zakona o inšpekciji dela na način, ki bi inšpektorjem podeljeval dodatne pristojnosti. Že v aprilu smo skupaj z Društvom novinarjev Slovenije in drugimi organizacijami pozvali k sprejetju takratnega predloga spremembe zakona, ki ga je podala Združena levica. Takrat do spremembe ni prišlo, kar smo takoj obsodili. Še vedno ni povsem jasno, zakaj je bilo treba čakati na ponovno razpravo o spremembi zakona nadaljnjih šest mesecev, saj se tokratni predlog spremembe zakona ne razlikuje bistveno od majskega. Še vedno se strinjamo, da je inšpektorjem treba dati pristojnost, da v primeru, da med inšpekcijskim nadzorom ugotovijo obstoj elementov delovnega razmerja, delodajalcu odredijo obveznost sklenitve pogodbe o zaposlitvi z delavcem.
V predlogu zakona je predvideno, da lahko delavec, v kolikor delodajalec tega ne stori v treh dneh, poišče sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Na tej točki bi si želeli večje varstvo delavca, ki se kot šibkejša stranka redko odloči za to pot, predvsem zaradi potencialne stigmatizacije in drugih negativnih posledic.
Ob tem ponovno pozivamo, da pristojni okrepijo Inšpektorat za delo tako kadrovsko kot finančno, saj bo le uspešen nadzor v praksi dejansko zmanjšal prekarne oblike dela in obenem učinkovito bdel nad spoštovanjem zakonodaje.
3. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1):
• Volonterska pripravništva naj se prepovejo
Vztrajamo, da je treba volonterska pripravništva urediti tako, da se jih prepove. Pričakujemo poenotenje zakonodaje in uskladitev z ZUDT na način, da se obstoječe besedilo 124. člena črta in vstavi novo: »Volonterska pripravništva so prepovedana.«
• Nasprotovanje uvajanju sankcij za posameznike
Trenutni predlog spremembe ZDR-1 med drugim uvaja sankcije za posameznike, ki delajo na podlagi pogodb civilnega prava. Sicer predvideva izjemo, da sankcija v določenih primerih ni izrečena, a se moramo zavedati, da je primarna odgovornost za spoštovanje zakonodaje na strani delodajalca, saj je ta tisti, ki delovno mesto razpisuje in zanj postavlja pogoje. Pogosto se zgodi, da delo po pogodbi civilnega prava delodajalec zahteva šele na razgovoru in s tem pogojuje delo, kar pa delavec težko dokaže. Ostro nasprotujemo uvedbi sankcij za posameznike. Dvomimo v primernost tovrstnih sankcij, saj praksa kaže, da so brezposelni, predvsem mladi, iz obupa in pomanjkanja priložnosti pripravljeni sprejeti karkoli, samo da dobijo priložnost za delo. Odgovornost za spoštovanje zakonodaje je in naj ostane na delodajalcu, ki je v delovnih razmerjih vedno na poziciji moči. Delavci so v delovnem razmerju šibkejša in podrejena stranka, zato je neprimerno zvračati breme in krivdo nanje ter nanje dodatno pritiskati.
Za preprečevanje sklepanja pogodb civilnega prava v primeru, ko bi morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi, je treba primerno sankcionirati delodajalce, ki tako delo ponujajo in omogočajo. Da bi lahko vplivali na delavce, da takega dela ne bi sprejeli, pa je pred tem treba celostno urediti trg dela ter delavke in delavce informirati o njihovih pravicah. Sankcije zato razumemo kot popolnoma neprimeren in nesorazmeren ukrep.
• Redefinicija odpovednega razloga nesposobnosti
Ostro nasprotujemo uvedbi novih ali spremenjenih razlogov za odpuščanje oziroma katerih koli predlogom, ki bi omogočali lažje odpuščaje delavcev.
Vsakršna sprememba delovnopravne zakonodaje mora iti danes, ko je prekarizacija na področju dela postala trend, predvsem v smeri zagotavljanja dostojnega dela in varstva zaposlitve.
