Pri Sindikatu Mladi plus smo v letu 2016 v sklopu projekta Mladim prijazno podjetje izvedli anketo z naslovom Iščemo dobrega delodajalca. Anketa je bila namenjena vsem mladim v starosti od 15 do 35 let, ki so že bili v rednem delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas in je bila prosto dostopna na spletu. Z anketo smo želeli ugotoviti predvsem, kdo so delodajalci, ki zaposlujejo (tudi) mlade in katera podjetja so s svojo politiko zaposlovanja ter delovnimi pogoji prijazna do mladih. Mlade smo spraševali o njihovih izkušnjah na delovnem mestu, njihovih potrebah, težavah in željah.
Anketo je izpolnilo 205 anketirancev, od tega jo je 124 anketirancev izpolnilo delno in 81 anketirancev v celoti. 30 anketirancev še ni bilo v delovnem razmerju s pogodbo za določen ali nedoločen čas, zato teh nismo vključili v analizo. Zaradi delnega izpolnjevanja anket smo v analizi pri vsakem vprašanju posebej zapisali število mladih, ki so odgovorili na posamezno vprašanje.
1. Oblika zaposlitve
V začetku smo želeli izvedeti, kakšna oblika delovnega razmerja je bila sklenjena z mlado osebo. Dobili smo 168 odgovorov, pri tem sta bila mogoča oba odgovora, zato je odstotek vseh odgovorov višji od 100.
Ugotovili smo, da je več mladih, 61 odstotkov, z delodajalcem imelo ali še ima sklenjeno pogodbo za določen čas, medtem ko je po pogodbi za nedoločen čas že delalo ali še dela 51 odstotkov vprašanih.
2. Mentorstvo
V začetku svoje poklicne poti je mentorja imelo 50 odstotkov mladih, 49 odstotkom mladih v podjetju pa mentor ni bil dodeljen. Pri tem je 46 odstotkov mladih odgovorilo, da jim je bil mentor vedno dosegljiv, 36 odstotkov je odgovorilo, da jim mentor ni bil vedno na voljo. So pa na drugi strani 69 odstotkom vprašanih v podjetju dodelili osebo, na katero so se mladi lahko obrnili v primeru vprašanj, nejasnosti oziroma druge prošnje za pomoč, nekateri mladi so dodali tudi, da so jim pomagali vsi sodelavci. 22 odstotkom mladih takšna oseba ni bila dodeljena. Pri obeh vprašanjih smo dobili odgovore 112 mladih.
3. Uvajanje
Z mentorstvom je tesno povezano tudi uvajanje na delovno mesto, ki je še posebej pomembno za mlade, zato smo poseben sklop vprašanj namenili tej tematiki. Pri vprašanju o predaji znanja mlademu delavcu ob vstopu v delovni proces smo dobili 112 odgovorov mladih, od tega jih je 36 odstotkov čas trajanja uvajanja ocenilo kot dober. Prav tako pa so bili zadovoljni tudi s strokovnostjo in dostopnostjo osebe, ki so jim jo v podjetju ali organizaciji dodelili za uvajanje, in sicer je pri tem vprašanju strokovnost in dostopnost mentorja kot dobro ocenilo 36 odstotkov mladih, kot odlično pa 24 odstotkov. 25 odstotkov mladih je izredno pozitivno ocenilo tudi posluh in razumevanje osebe, ki so jim jo določili za uvajanje. Na vprašanji o strokovnosti in dostopnosti mentorja in razumevanju mlade osebe s strani mentorja, je odgovorilo 111 mladih. 72 odstotkov vprašanih odnos in komunikacijo neposredno nadrejenega ocenjuje kot dobro, zelo dobro ali celo odlično. Na to vprašanje je odgovorilo 92 mladih.
Med pozitivnimi izkušnjami pri odnosih na delovnem mestu so omenjeni predvsem dobro vzdušje znotraj kolektiva, potrpežljivost in prijaznost sodelavcev ter njihova pripravljenost za pomoč. Pri opisu negativnih izkušenj na delovnem mestu so omenjeni mobing, grožnje, opominjanje, nadlegovanje, vpitje na zaposlene, ustvarjanje stresnih situacij in klici nadrejenih izven delovnega časa.
4. Predlogi in ideje
Na vprašanje o možnosti podajanja predlogov in idej smo dobili 92 odgovorov. 74 odstotkov mladih je imelo znotraj delovnega procesa možnost podati svoje predloge in ideje. Ena mlada oseba je po tem, ko je podala svoj predlog, dobila slabši delovni urnik (popoldansko izmeno in delo ob sobotah). Mladi so svoje predloge in ideje lahko načeloma podali po določenem času ali po koncu uvajanja. 58 odstotkov mladih je delodajalec spodbujal pri podajanju predlogov in idej. Ena mlada oseba je imela v podjetju sodelavca, ki je bil posebej zadolžen za spodbujanje in uresničevanje idej zaposlenih. Na vprašanje »Si se počutil/a dobro sprejetega/sprejeto znotraj kolektiva?« je odgovorilo 92 mladih, od tega se je kar 74 odstotkov mladih počutilo dobro sprejete znotraj delovnega kolektiva.
5. Delo in prosti čas
43 odstotkov mladih je imelo delovni čas fiksno določen, 53 odstotkov pa je imelo fleksibilen urnik: znotraj tega je 29 odstotkov vprašanih imelo delovni čas določen po dogovoru z delodajalcem, 26 odstotkov mladih pa si ga je lahko prosto razporejalo po lastni volji. Pri tem vprašanju je odgovorilo 90 mladih.
Pri 62 odstotkih vprašanih je imel delodajalec določen posluh za predloge, povezane z usklajevanjem delovnega in prostega časa. 29 odstotkov anketirancev je tovrstno delodajalčevo pripravljenost ocenilo za dobro, 10 odstotkov za zelo dobro in 23 odstotkov za odlično. Tudi na to vprašanje je odgovorilo 90 mladih.
6. Izobraževanje
45 odstotkov mladih je opravljalo delo, ki je bilo delno primerljivo njihovi stopnji izobrazbe, 39 odstotkov vprašanih pa je opravljalo delo, ki je bilo v celoti primerljivo njihovi stopnji izobrazbe. Na vprašanje je odgovorilo 88 mladih.
59 odstotkom mladih je delodajalec nudil možnost dodatnega izobraževanja. Eni mladi osebi je delodajalec izobraževanje plačal in zagotovil dodatne ure za študij znotraj delovnika. Pri tem vprašanju smo dobili odgovore 88 mladih.
7. Nadaljnja zaposlitev
Na vprašanje »Ali ti je delodajalec ponudil možnost nadaljnjega sodelovanja/dela po uspešno opravljenem delu po eni izmed začasnih oblik dela?« je odgovorilo 88 mladih. 50 odstotkom mladih je delodajalec po eni izmed začasnih oblik zaposlitve ponudil možnost nadaljnjega sodelovanja.
Na vprašanje »Kakšno obliko sodelovanja ti je ponudil delodajalec?« je odgovorilo 44 mladih. Od tega so v 68 odstotkih primerov mladi dobili pogodbo za nedoločen čas, v 32 odstotkih primerov za določen čas, 9 odstotkov mladih je dobilo ponudbo za delo prek s.p., ena mlada oseba pa je dobila možnost za agencijsko delo.
8. Osebni razvoj na delovnem mestu
Na vprašanja glede osebnega razvoja na delovnem mestu je odgovorilo 88 mladih. 67 odstotkov mladih ni imelo rednih pogovorov z delodajalcem o osebnem razvoju na delovnem mestu. Prav tako 66 odstotkom mladim delodajalec ni predstavil možnosti napredovanja in osebnega razvoja znotraj podjetja. 65 odstotkom mladim delodajalec v času trajanja pogodbe ni ponudil možnosti napredovanja.
56 odstotkov mladih meni, da je bila njihova plača primerna vrsti dela, ki so ga opravljali. Ena mlada oseba pa je izpostavila, da je bilo delo neprimerno za tako visoko izobrazbo in bi zato morala imeti drugačno delo in višjo plačo. Na vprašanje »Ali je bila po tvoji oceni plača primerna vrsti dela, ki si ga opravljal/a?« je odgovorilo 87 mladih.
9. Socialni prispevki
Mlade smo želeli povprašati, ali jih je delodajalec plačeval vse prispevke, dobili smo 87 odgovorov. 93 odstotkom vprašanih je delodajalec plačeval vse prispevke.
10. Sindikalno organiziranje
Naslednji sklop vprašanj je bil povezan s sindikalnim organiziranjem, v tem sklopu smo pri vsakem posameznem vprašanju dobili odgovore 86 mladih. V 51 odstotkih primerov v podjetju ali organizaciji včlanjevanje v sindikat ni bilo organizirano. 37 odstotkov vprašanih ne ve, ali je bil delodajalec naklonjen sindikalnemu udejstvovanju in kar 38 odstotkov mladih pravi, da delodajalec temu ni bil naklonjen. 81 odstotkov vprašanih se ni včlanilo v sindikat, saj niso videli potrebe po tem, ali pa niso vedeli, da je to sploh mogoče.
11. Razlogi, da je podjetje mladim prijazno
V nadaljevanju nas je zanimalo, kaj mladi cenijo pri delodajalcih in zaradi česa menijo, da je določen delodajalec bolj naklonjen mladim kot drugi. Vprašani so omenili predvsem naslednje dejavnike: prilagojen in fleksibilen delovni čas, izobraževanje, stabilna zaposlitev za nedoločen čas, družini prijazno delovno okolje, dobri odnosi, odličen kolektiv, redna plača, podjetje išče mlade ljudi, delovno mesto je primerno izobrazbi, delovanje izven okvira, možnost samoizražanja in napredovanja, zaposlovanje mladih brez izkušenj, možnost učenja, fleksibilen urnik, prilagodljivost delodajalca …
Kot mladim prijazna podjetja so mladi predlagali naslednje organizacije: Harpha Sea d.o.o., Zavod Ypsilon, e-Študentski servis, Klika d.o.o., Tobačna 3DVA, Varnost Maribor, Malinca, Arnes, Teup d.o.o., Creatriks d.o.o., Inalbea d.o.o., Društvo distrofikov Slovenija, Mercator, Ro projekt d.o.o., nevladne in mladinske organizacije, Limnos d.o.o., Si.mobil, Institut za varilstvo d.o.o., Cnvos, EKO SKLAD, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Simbioza Genesis, socialno podjetje, NIL d.o.o, Studio Moderna, Zavod ŠOLT, Mladinski centri, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Greenpeace Slovenija, Domel, Gls d.o.o., Zavod Mladi zmaji, Eventnika, organizacija dogodkov, Nika Močnik s.p., Zavod Nefiks, Mladinski center Litija, Sibo Group d.o.o, Lek, Krka.
Rezultati ankete Iščemo dobrega delodajalca kažejo, da so nekateri slovenski delodajalci naklonjeni zaposlovanju mladih. Po besedah mladih imajo mnogi do njih spoštljiv odnos, jim omogočajo napredovanje, imajo posluh za načrtovanje družine, dajejo mladim priložnost in jim pomagajo, da se dokažejo.
