Aktivistke in aktivisti Sindikata Mladi plus smo v letu 2016 izvedli anketo o položaju mladih brezposelnih, o njihovem vsakdanu v času brezposelnosti, o njihovih željah, potrebah in podobno.
Za akcijo smo se odločili predvsem zaradi splošnega slabega razumevanja situacije (mladih) brezposelnih v Sloveniji, kar bomo v prihodnosti poizkusili popraviti s pridobljenimi podatki, ki nam bodo pomagali pri nadaljnjem delu. Spodaj objavljamo povzetek naših ugotovitev in dodatna pojasnila oziroma informacije o situaciji mladih danes. V anketo smo vključili 412 oseb, od tega jih je bilo 73% starih do 29 let in 25% starih med 30 in 40 let.
Evidence Zavoda RS za zaposlovanje
Brezposelne osebe smo vprašali, v katero evidenco so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Pri tem jih je bilo 46 % vprašanih prijavljenih v evidenco brezposelnih oseb, 39 % v evidenco iskalcev zaposlitve, 15 % vprašanih pa je odgovorilo, da ne ve, v katero evidenco Zavoda za zaposlovanje so prijavljeni. Ker smo pri anketirancih pri tem vprašanju opazili, da pogosto niso prepričani, kaj katera od evidenc dejansko pomeni, še kratko pojasnilo:
Na spletni strani Zavoda za zaposlovanje lahko preberemo, da se v evidenco brezposelnih oseb lahko prijavijo osebe, ki iščejo zaposlitev in niso v delovnem razmerju, samozaposlene, nimajo statusa udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let, statusa dijaka, vajenca ali študenta … V evidenco iskalcev zaposlitve pa se lahko prijavijo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za vpis v evidenco brezposelnih oseb in iščejo zaposlitev, so zaposleni, samozaposleni, upokojeni, gospodinjec, dijak, študent ali drugače delovno neaktivni. Lahko pa se prijavijo tudi v primeru, da je njihova zaposlitev ogrožena, ker je oseba prejela s strani delodajalca redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali bo osebi pogodba o zaposlitvi prenehala veljati v roku 3 mesecev. Za več informacij se obrnite na zavod za zaposlovanje.
(Ne)zaposlovanje
Na Zavodu za zaposlovanje je bilo 21 % vprašanih prijavljenih do vključno 3 mesecev, 20 % od 4 do 6 mesecev, 23 % od 7 do 12 mesecev, prav tako 23 % od 13 do 24 mesecev, 15 % vprašanih pa je na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih več kot 25 mesecev. Vidimo lahko, da je relativno visok delež mladih brezposelnih, ki so dolgotrajno brezposelni. Zavod kot dolgotrajno brezposelno osebo vodi osebo, ki je v evidenci brezposelnih oseb prijavljena več kot eno leto (vir, str. 7). V tem primeru lahko med dolgotrajno brezposelne štejemo kar 38 % vprašanih oseb.
Na vprašanje »Ste prvič prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje« je z DA odgovorilo 53 % vprašanih, 47 % pa jih je odgovorilo z NE. Iz tega lahko sklepamo, da mladi velikokrat opravljajo krajša ali prekarna dela, ki po določenem obdobju pogosto vodijo nazaj v brezposelnost.
Največ brezposelnih išče zaposlitev prek Zavoda za zaposlovanje (83 %) in zaposlitvenih portalov, kot so npr. MojeDelo.com, zaposlitev.net, mojaZaposlitev.si itd. Prav tako visok delež vprašanih (72 %) išče zaposlitev s pomočjo sorodnikov, znancev in prijateljev. Skoraj polovica (48 %) sama kontaktira potencialne delodajalce. Za brezposelne so v procesu iskanja zaposlitve zanimiva tudi družbena omrežja.
Kar 77 % vprašanih je opravljalo delo prek študentske napotnice, sledi prostovoljno delo s 45 % in pogodba o zaposlitvi za določen čas s 42 %. Le trije vprašani še niso opravljali nobene oblike dela. Iz tega lahko jasno vidimo, da mladi delovne izkušnje imajo. Poleg študentskega dela je prostovoljno delo izredno razširjena oblika dela. Mladi so torej pripravljeni na osvajanje novih veščin tako prek študentskega kot tudi prostovoljnega dela.
Tudi sicer opažamo, da so v porastu tudi zaposlitve za določen čas, ki prinašajo mladim negotovost in podaljšujejo odvisnost od staršev. Na ravni Evropske unije (EU-27) so se začasne zaposlitve v letih 2001 do 2012 povišale za 25 %, medtem ko pri zaposlitvah za nedoločen čas opazimo zgolj 7 % povišanje (vir: Eurofound 2015). Kljub drugačnim zakonskim določilom veliko število mladih opravlja delo po pogodbi za določen čas.
Na vprašanje “Kakšno obliko dela bi sprejeli, če bi se vam ponudila priložnost za delo?” je 92% anketirancev odgovorilo, da bi sprejelo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Vse druge oblike dela so prejele manj podpore, vprašani pa so najpogosteje omenili še zaposlitve za določen čas in plačana pripravništva. Iz tega lahko sklepamo, da se mladi zavedajo, da so to oblike dela, ki jim lahko nudijo največjo mero stabilnosti in pravic iz dela.
Problem pa se pojavi pri dejstvu, da so nam številni anketiranci povedali, da bi bili pripravljeni zaradi pomanjkanja zaposlitvenih priložnosti sprejeti karkoli, samo da dobijo priložnost za delo. Tovrstno pripravljenost lahko opazimo tudi v nekaterih odgovorih, ki so jih dodali pod kategorijo “drugo”, in sicer so odgovorili “karkoli”, “vse, kar bi bilo možno”, ter “vse, samo da delam”. Problematičnost stanja, znotraj katerega so iskalci zaposlitve pripravljeni sprejeti karkoli, pomeni, da je verjetnost, da se bodo z bodočim delodajalcem pogajali o višini plačila, zahtevali boljše delavne pogoje, ali prijavili kršitve, zelo nizka. Dejstvo, da so iskalci zaposlitve obupani in da svojo situacijo vidijo kot brezizhodno, na široko odpira vrata sprejemanju kršitev in slabih delovnih pogojev.
Na vprašanje “Ste pripravljeni sprejeti delo, za katerega se zahteva nižja stopnja izobrazbe od vaše?” je 85% vprašanih odgovorilo z DA, 10% pa z NE.
Aktivni iskalci zaposlitve, prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje, dejansko morajo sprejeti napotitev na razgovor oziroma delo za izobrazbo, eno stopnjo nižjo od njihove, v kolikor so na ZRSZ že prijavljeni vsaj tri mesece. Taka zaposlitev se šteje za t.i. “ustrezno in primerno zaposlitev”, kar pomeni tudi delo, ki je oddaljeno do 3 ur z javnim prevozom (2 uri, če ima oseba otroka, starega pod 15 let).
Poznavanje zakonodaje
Dobro poznavanje zakonodaje se je izkazalo pri vprašanjih o obveščanju kandidatov po razgovoru ter o diskriminaciji na podlagi spola. Na vprašanje “Ali sme delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi od kandidata zahtevati podatke o nosečnosti in o načrtovanju družine?” je 88% vprašanih odgovorilo z NE (kar je pravilno glede na Zakon o delovnih razmerjih), na vprašanje “Ali mora delodajalec v osmih dneh po zaključku postopka izbire pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran?” pa je pritrdilno odgovorilo 82% vprašanih. Kljub temu, da je iskalcem zaposlitve v veliki meri jasno, kaj je v teh primerih prav in kaj ne, pa dodatne informacije s terena, ki smo jih pridobili v pogovoru s posameznimi brezposelnimi, kažejo tudi, da je teorija eno, praksa pa drugo. V obeh primerih smo namreč poleg odgovora DA/NE pogosto dobili še dodaten komentar, ki je šel v smeri, da delodajalci teh pravil v praksi ne spoštujejo; pogosto tako predvsem ženske sprašujejo o tem, ali imajo otroke oziroma ali načrtujejo družino, in po opravljenih razgovorih neizbranih kandidatk in kandidatov ne obveščajo o tem, da niso bili izbrani, sploh pa ne v predpisanem osemdnevnem roku.
Preverili smo tudi v kakšni meri iskalci zaposlitve prepoznavajo obstoj elementov delovnega razmerja oziroma njihovo neskladnost z oblikami dela, ki ne potekajo prek pogodbe o zaposlitvi. Primer, s pomočjo katerega smo opravili omenjeno preverjanja, se glasi: “Delavec že 1 leto opravlja delo za polni delovni čas v podjetju, kjer dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca; delo opravlja kot s.p. Ali je v tem primeru kršena delovnopravna zakonodaja?” Tukaj so rezultati manj jasni in sicer je 56% vprašanih odgovorilo, da gre pri tem za kršitev, medtem ko jih 44% meni, da ne gre za kršitev. Ti rezultati kažejo na pomanjkanje razumevanja elementov delovnega razmerja in na obstoj situacij, v katerih so v uporabi oblike dela, ki ne pomenijo redne zaposlitve.
Vrednote in izkušnje
Na vprašanje katere delovne vrednote so mladim najbolj pomembne, je mladim pri zaposlitvi najbolj pomembno redno plačilo. 84% mladih je odgovorilo, da jim je redno plačilo zelo pomembno. Za 64% vprašanih so zelo pomembni odnosi na delovnem mestu. Mladim je pomembna tudi zaposlitvena varnost, odgovornost in neodvisnost, medtem ko svoboda pri razporejanju delovnega časa ni niti pomembna niti nepomembna.
71% mladih je za svoje delo vedno prejelo plačilo, kar 29% mladih pa je odgovorilo, da za svoje delo niso vedno prejeli plačila. Tisti, ki plačila niso dobili, so plačilo v večini poskusili dobiti osebno, s pogovorom z delodajalcem, tudi s pomočjo staršev. Sledijo poskusi z tožbo ali izterjavo. Veliko mladih pa sploh ni poskusilo dobiti plačila. Mladi so uporabili tudi druge načine, kako priti do svojega denarja. Navajamo nekaj primerov: »Kličeš delodajalca in groziš z prijavo na inšpektoratu« »Poslala sem fanta in par kolegov«, »S krajo in prodajo delavskih strojev in orodja«. Tisti mladi, ki niso poskusili dobiti plačila, se za to niso odločili ker: »Prek študentskega servisa sem opravljala študentsko delo. Ker mi delodajalec ni hotel izplačati polne vrednosti dejanskih od delanih ur, sem posredovala to težavo na svoj študentski servis. Ta me je napotil na prijavo na policijo, kar se mi je zdelo brezsmiselno, saj je po mojem mnenju takšen proces preveč zakompliciran in traja predolgo. Dalje nisem nadaljevala in sem pač ostala prikrajšana«. Drug primer: »Podjetje je šlo v stečaj, ni imelo stečajne mase. Sem že prej dala odpoved, da bi lahko hitro našla kaj novega, a seveda nisem dobila dveh plač in prispevkov«.
Kar 53% vprašanih je v času brezposelnosti aktivnih predvsem z obiskovanjem predavanj in delavnic ZRSZ. Veliko mladih opravlja tudi prostovoljno delo, da pridobijo izkušnje in v upanju, da bo to vodilo v redno zaposlitev. Odstotek mladih, ki opravljajo prostovoljno delo je visok in znaša kar 40%. Obiskujejo pa tudi delavnice drugih organizacij, kot so karierni centri, Sindikat Mladi plus ipd. Mladi so zelo aktivni tudi znotraj raznih društev in drugih organizacij.
Mladi brezposelni v času brezposelnosti kar v polovici primerov živijo pri starših. 25% vprašanih jih prebiva v najemniških stanovanjih.
Zastopanost
Na vprašanje, ali se še kdo zavzema za interese mladih, je kar polovica vprašanih odvrnila, da ne. Samo 25% mladih ocenjuje, da si še nekdo prizadeva za njihove interese. 25% vprašanih pa je odgovorilo, da tega ne ve. Po mnenju tistih, ki menijo, da si še nekdo prizadeva za njihove interese, so to predvsem mladinske nevladne organizacije.
Izvedena anketa je pokazatelj dejanskega stanja na terenu med (mladimi) brezposelnimi. Zaskrbljujoče je dejstvo, da raste delež dolgotrajno brezposelnih, ki so na ZRSZ prijavljeni več kot 12 mesecev. Dolgotrajna brezposelnost poslabšuje obete osebe v prihodnosti in dokazano vpliva tako na višino plačila kot na kakovost delovnega mesta, ki ga bo zasedla v prihodnosti. Izpostaviti velja tudi, da se (mladi) brezposelni na ZRSZ vračajo oziroma niso prvič prijavljeni na ZRSZ, saj imajo zgolj možnost opravljanja kratkotrajnih, točneje prekarnih oblik dela. To je problematično z vidika osamosvajanja, ustvarjanja lastne družine in reševanja stanovanjskega problema, ker tovrstne oblike dela ne omogočajo socialne varnosti in ne omogočajo dolgoročnejših življenjskih načrtov. Ovržemo lahko ocene številnih delodajalcev, ki trdijo, da si mladi ne želijo dela za nedoločen čas in da morajo biti predvsem fleksibilni. Mi dokazujemo ravno nasprotno: mladi si želijo varnih zaposlitev za nedoločen čas, želijo si dostojnega dela in posledično dostojnih življenjskih pogojev.
Številni pa so zaradi osebnih stisk pripravljeni v luči osebnega preživetja sprejeti kakršnokoli delo ne glede na pogoje dela in višino plačila. To kaže, da številni dojemajo svojo situacijo kot brezizhodno, so apatični, kar v skrajnosti vodi tudi do številnih zdravstvenih težav. Mladi dobro poznajo nekatere aspekte delovnopravne zakonodaje, vendar istočasno poudarjajo, da se delodajalci v praksi tega ne držijo. Na udaru so predvsem mlade ženske, ki jih delodajalci pogosto sprašujejo o načrtovanju družine, delodajalci pa s tem pogosto celo pogojujejo zaposlovanje. Pomanjkanje informiranosti smo opazili pri prepoznavanju elementov delovnega razmerja. (Mladi) brezposelni tudi nimajo občutka, da se kdo zavzema za njihove pravice in ne vedo, kam se lahko obrnejo v času brezposelnosti. Tudi tu je potrebna večja stopnja informiranosti.
Zaključujemo z oceno, da so predstave o mladih v Sloveniji pogosto napačne in ne ustrezajo realnosti. Ob tem pozivamo vse, ki se ukvarjajo s temami, povezanimi z zaposlovanjem in mladimi, da prisluhnejo ljudem, o katerih razglabljajo, in naj si namesto spodbujanja nadaljnje prekarizacije rajši prizadevajo za večje ozaveščanje o pravicah, ki že obstajajo. Mladim, študentom in brezposelnim pa želimo predvsem veliko poguma, borbenega duha in zavedanja, da v tej situaciji niso sami – rešitev lahko pride le iz povezovanja in kolektivne akcije! #skupajsmomočnejši!
