Poročilo s terenskega obiska pri srbskih študentih, ki v Portorožu delajo na področju gostinstva in turizma.
Kot smo poročali že na novinarski konferenci 12. avgusta (http://goo.gl/piYYRx), smo na Sindikatu Mladi plus izvedeli, da v sektorju gostinstva in turizma v poletnem času delajo študenti in študentke iz Srbije in to za izjemno nizko plačilo. Skupaj s Sindikatom gostinstva in turizma smo se udeležili sestankov na ministrstvu ter se z Inšpektoratom RS Slovenije dogovorili, da so izvedli akcijo na tem področju v juliju. Na popolne zaključke te povečane akcije še čakamo, smo se pa aktivisti in aktivistke sindikata odločili, da se odpravimo na obalo in se sami pogovorimo z mladimi, preverimo v kakšnih pogojih delajo in kako situacijo vidijo sami.
Govorili smo z več mladimi, ki v Srbiji študirajo na fakultetah za gostinstvo, vsako poletje pa morajo opraviti 520 ur obvezne prakse. V času trajanja prakse (ki traja med 2 in 3 meseci, ti študenti namreč tudi delajo prekomerno število ur na teden oz. na mesec glede na slovensko zakonodajo) imajo nastanitev zagotovljeno s strani delodajalca. Med različnimi možnostmi za opravljanje prakse, ki so jim ponujene (tako v Srbiji, kot v drugih državah), se lahko odločijo tudi za delo v Sloveniji, pri čemer pa so že ob prijavi vedeli, da bodo delali za 1€ na uro. Ugotovili smo, da je eden od teh delodajalcev LifeClass hoteli, na spletu smo kasneje tudi poiskali primere teh oglasov, ki študentom promovirajo različne možnosti opravljanja prakse (http://goo.gl/8jDpFE). Na oglasu za kuharje in natakarje ob zapisu plačila piše, da bo to 1€ na uro in 50% več za delo ob nedeljah in praznikih ter da je to v skladu z zakonodajo v Sloveniji. To pa je že točka, na kateri stvari postanejo problematične. Najprej zato, ker študenti niso dobili niti tega obljubljenega plačila – ne glede na dan dela so namreč na uro prejeli le 1€. Druga sporna točka pa je opomba, da gre za plačilo v skladu z zakonodajo v Sloveniji – ni namreč jasno, na kateri del zakonodaje naj bi se ta opomba nanašala. Ko gre za študentsko delo, imamo namreč jasno določeno minimalno urno postavko, prav tako pa je minimalna plača določena v primeru zaposlitve. Pri delu teh študentov gre sicer za delo v sklopu prakse, a ta v Sloveniji ni opredeljena kot posebna oblika dela, splošno znano je tudi, da marsikateri študent v Sloveniji med študijem opravlja neplačano prakso.
Že to je sporno, vendar pa opredeljujejo delo študentov iz Srbije nekatere značilnosti, zaradi katerih pri Sindikatu Mladi plus menimo, da bi morali biti plačani v skladu z zakonodajo na področju študentskega dela. Kot so nam povedali študenti, namreč delajo s študenti iz Slovenije, pri istih delodajalcih, in opravljajo enaka dela, vendar so študenti iz Slovenije plačani nekajkrat več. Srbski študenti tudi nimajo mentorjev, ki bi jih pri delu učili in usmerjali, tako da bi težko na podlagi tega sklepali, da gre bolj kot za delo za dodatno izobraževanje. Ti mladi opravljajo popolnoma enako delo kot drugi študenti v hotelih, edina razlika je v plačilu, kar je vidika mednarodnih standardov dela popolnoma nesprejemljivo.
Razlogi iz katerih se študenti odločijo za to delo, so predvsem obveznost prakse ter želja po nabiranju izkušenj, tudi v tujini. Povedali so, da je pomembna tudi možnost prejetja priporočil s strani teh hotelskih delodajalcev, ki jim lahko olajša iskanje dela v prihodnosti. To so torej mladi v situaciji, ki jo vsi dobro poznamo, pritiski s katerimi se soočajo in motivacija, ki jih vodi, pa je podobna kot pri mladih v drugih državah. Ravno zaradi tega je tudi jasno, da so to mladi, ki so še lažje izpostavljeni kršitvam oziroma sprejmejo tudi slabše plačano delo, saj alternative ne vidijo. Problem je v tem primeru tudi v tem, da sam pojem prakse ni določen in ne obstajajo zakonska določila glede plačila in drugih značilnosti (npr. mentorstvo).
Mladi, s katerimi smo govorili, imajo do opravljanja te prakse mešane občutke. Na nek način se veselijo, da bodo opravili prakso in s tem svoje študijske obveznosti, upajo, da bodo dobili priporočila, ki jim bodo služila kot referenca pri bodočem iskanju zaposlitve, hkrati pa so s tem tudi pridobili mednarodno izkušnjo. Vendar pa se je pri njih vseeno občutil grenak priokus, ko so govorili o višini plačila (samo 1€ na uro), predvsem ob dejstvu, da so njihovi kolegi iz Slovenije za isto delo plačani več.
Ker je nekaj izmed njih opravilo prakso v obsegu 520ur že pred potekom 3 mesečnega obdobja, ki je bil temu namenjen, so jim delodajalci ponudili, da ostanejo in delajo še dlje. Nekaj mladih je tako ponudbo zavrnilo. Nekateri pa so se uspeli dogovoriti, da bodo za delo, ki ne spada več v okvir prakse, dobili višje plačilo.
Večina mladih tudi nima podpisane nikakršne pogodbe z delodajalci, s tem pa tudi ne pravnega varstva (npr. v primeru neizplačil).
Vse to odpira celo vrsto vprašanj, ki smo jih izpostavili že na novinarski konferenci. Na kakšni podlagi delodajalci plačujejo te mlade študente (ali gre res za študentsko delo, ali pa pogodbo o zaposlitvi) ter kakšna pravna in socialna varnost bi morala pripadati tem študentom. Če gre za opravljanje prakse, na kakšni podlagi se le ta opravlja in kako je zagotovljena kakovost te prakse.
Predvsem pa to situacijo na Sindikatu Mladi plus postavljamo tudi v širši kontekst. Ali s tem delodajalci nadomeščajo redno delo, študente iz tujine pa uporabljajo kot poceni delovno silo? Kaj to pomeni za celoten sektor? Področje gostinstva in turizma je že samo po sebi izjemno problematično z vidika delavskih pravic in prihaja do številnih kršitev. Delavke in delavci so slabo plačani, urniki so pogosto določeni še isti dan, prihaja do kršitev na področju plačila nadur, nedeljskega dela, in podobno. Zaradi tega je težko pričakovati, da se bodo delavke in delavci odločali za take službe, kar pa daje delodajalcem dodaten argument, da najdejo delovno silo v tujini, pri čemer pa so za take zadeve odprti predvsem ljudje, mladi, študentje, ki so v težkih situacijah, ki so v to posredno prisiljeni zaradi svojih osebnih okoliščin. Zgoraj opisani primer je tako le še en košček sestavljanke nižanja standardov dela in razvrednotenja poklicev, tokrat na način izkoriščanja slabše plačanih študentov.
Čas je, da se resnično naredi konkreten korak v smeri zagotavljanja dostojnega dela za vse. Izkoriščanje najšibkejših, mladih in študentov ne koristi ne njim, čeprav so to pripravljeni sprejeti, predvsem pa tudi ne sektorju in trgu dela na splošno.
Pridruži se nam v boju za pravice delavk in delavcev. Če si tudi ti opazil_a kršitev, nas o tem obvesti.
