Na Sindikatu Mladi plus smo pripravili kratek pregeld in opis sporazuma TTIP ter predstavljamo kakšne posledice bo prinesel.
Pogajanja o Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu med ZDA in EU, bolj znanim pod imenom TTIP, potekajo že od leta 2013. Od takrat dalje se na pogajanja, vsebino potencialnega dogovora ter predvsem na njegove predvidene posledice tako v ZDA kot v EU odziva tudi civilna družba. Pri tem so v številnih državah izjemno aktivni tudi sindikati, saj so posledice za varnost ter pravice delavk in delavcev ob morebitnema sprejetju sporazuma v nevarnosti. Civilna iniciativa proti TTIP je v EU zbrala skoraj tri in pol milijone podpisov1, kar pa na predstavnike EU zaenkrat ni imelo opaznega vpliva – najverjetneje tudi zato, ker so skoraj vsi obiski interesnih skupin, ki jih sprejmejo, tisti s strani korporacijskih lobijev. Oglejmo si nekaj elementov sporazuma, kolikor ga je do sedaj bilo mogoče spoznati – pogajanja namreč potekajo v tajnosti, javnost pa ima izjemno omejen dostop do informacij.
Napad na demokracijo
Zaščita človekovih pravic, varstva okolja in drugi doseženi standardi, ki zagotavljajo socialno ali drugačno zaščito prebivalk in prebivalcev, morajo vedno biti določeni na način, ki ne dopušča nikakršnega dvoma, kaj je njihov pomen, ter kakšne sankcije čakajo tiste, ki se teh pravil ne držijo.
- Zakonodaja
Investitorji bodo zaščiteni na različne načine, med drugim z možnostjo tožb, kadar bodo posamezne države storile nekaj, kar bo imelo ali pa bi potencialno imelo vpliv na profite korporacij. To pomeni, da bi na primer sprememba zakonodaje v korist delavskih pravic (npr. povišanje minimalne plače) ali v smeri višjih okoljskih standardov lahko za državo pomenilo tožbo, ker bi se za določeno korporacijo povečali stroški delovanja v tej državi. To pomeni velik vpliv na zakonodajni proces in omejevanje za dobrobit prebivalstva koristnega vpliva civilne družbe, saj bi s tem država tvegala tožbo in posledično plačilo visokih kazni. Kazni, ki jih nenazadnje prek davkov plačajo prebivalke in prebivalci, torej isti ljudje, ki so se morda borili za spremembo zakonodaje v dobrobit družbe.
Že trenutni pravni in zakonodajni sistemi močno odražajo razmerja v moči v družbi in omogočajo večji vpliv premožnejših posameznikov ter velikih zasebnih lobističnih skupin, ki delujejo v imenu kapitala. Uvedba sodišč, ki bi imela možnost delovati nad nacionalnimi zakonodajami (pa če govorimo o ISDS ali investicijskih sodiščih2), pomeni neverjeten napad na že tako okrnjene demokratične procese tako v ZDA kot tudi v EU. Postavljanje tržnih in investicijskih ciljev pred demokratične procese ter pravice je nesprejemljivo.
- Standardi
Države EU in ZDA imajo sprejete različne standarde – najbolj očitno na področju kakovosti hrane in drugih izdelkov3. Višji standardi so v kontekstu neoliberalne ideologije sprejeti kot ovira trgu. Težko je torej pričakovati, da bo TTIP standarde poenotil na višji (evropski) ravni. Ravno nasprotno, ob sprejemu tovrstnih sporazumov nas čaka nižanje standardov, ki načeloma obstajajo zato, da vsak dan varujejo naše zdravje in okolje.
Civilna družba, vključno s sindikati, se mora zavzemati za izenačevanje standardov na višjih stopnjah ter se upreti njihovemu nižanju4. Primerjalno močnejše pravne zaščite EU so tako tiste, ki bi v teh primerih morale obveljati, nujno pa je zavrniti nižanje standardov v imenu “odstranjevanja preprek” trgu. Namesto da bi razmišljali o alternativah ter govorili o demokraciji, dobrobiti družb, enakosti in trajnosti, se še naprej usmerjamo v povezovanje in poenotenje na podlagi nižanja standardov in pravne varnosti prebivalk in prebivalcev. EU bi morala biti tisti akter, ki bi podpiral alternativne globalizacijske agende, usmerjene v višje delavske, okoljske in druge standarde v globalnih trgovinskih pogajanjih5. Več politikov že od začetkov pogajanj poudarja, da TTIP odraža posebne vrednote ZDA in EU6; očitno to zdaj tudi uradno pomeni napad na delavske pravice, nižjo kakovost hrane in drugih proizvodov in onesnaženo okolje.
Posebej zaskrbljujoča je primerjava standardov na področju delavskih pravic7. Delavski standardi v ZDA so v veliki meri nižji kot evropski, problematično pa je tudi nizko število ratificiranih konvencij Mednarodne organizacije dela (od osmih osnovnih sta ratificirani le dve). Med drugim se ZDA niso zavezale h konvenciji, ki se ureja pravico do organiziranja in kolektivnega pogajanja.
Pogajanje in podpisovanje pogodb z državami pogodbenicami, ki niso ratificirale mednarodnih konvencij na področju dela, je nesprejemljivo, saj niso zavezane k nikakršnim minimalnim standardom. V kolikor želimo sodelovati na mednarodni ravni, moramo zahtevati, da vsi partnerji spoštujejo in aktivno varujejo delavske pravice.
Predaja (prodaja) suverenosti
Sistem investicijskih sodišč je problematičen ne le zaradi omejevanja države pri sprejemanju višjih standardov in zaščite, ampak tudi ni povsem jasno, zakaj je državam sploh v interesu, da sprejmejo tako velik poseg v suverenost. Avtonomnost v oblikovanju politik bo omejena z nadnacionalnimi investicijskimi sodišči, ki bodo imela pristojnost izrekanja visokih kazni za sprejem določene zakonodaje. Ena od posledic sporazuma bi bila torej omejena moč držav in nacionalnih pravnih sistemov, predstavniki držav pa bodo ta prenos moči, zavedajoč se posledic, podpisali. Obstaja ogromno primerov tožb na tovrstnih sodiščih, ki segajo od znižanja stroškov za vodo do poskusa preprečitve gradnje termoelektrarne8. Za trenutno predvideno obliko investicijskih sodišč nekateri pravniki celo trdijo, da je v nasprotju z obstoječo zakonodajo9.
Nejasnosti v pogajanjih in v predlaganem sporazumu samem so preveč nevarne in lahko pomenijo napad na javno zdravje, delavske pravice ter dostop do javnih storitev10. Ta tveganja so previsoka, da bi jih kot prebivalke in prebivalci kar sprejeli – dokler ne bodo postopki in vsebina javni, transparentni in demokratični, tovrstni sporazumi nimajo mesta v naši družbi!
Ekonomski nesmisel in večje globalne neenakosti?
Tudi ob sprejetju predpostavk, ki jih izpostavljajo največji promotorji sporazuma, je smiselnost podpisa TTIP pod vprašajem. Raziskava Evropske Komisije na primer pravi, da bo v primeru sprejetja TTIP BDP celotne EU zrasel za 0.48% do 2017 glede na bolj ambiciozen scenarij, ter le 0.27% v primeru manj ambicioznega scenarija11. Še bolj neverjetno pa je, da sporazum zagovarjajo nekateri akterji v Sloveniji, saj raziskave kažejo, da bodo spremembe za državo v gospodarskem smislu minimalne, za zaposlenost pa po vseh scenarijih negativne12.
A če za trenutek pozabimo nase, je zaskrbljujoč tudi predviden vpliv TTIP na gospodarstva držav, ki vanj ne bodo vključene – te se bodo namreč soočile s še slabšim položajem na globalnem trgu, ki že tako ali tako izključuje “manj razvite” države. Neenaka razmerja moči so torej s tovrstnimi sporazumi utrjena tako znotraj posameznih držav kot tudi v globalnem smislu.
Stroški dela? Stroški okoljskih standardov? Ne – razmislimo o stroških deregulacije, netransparentnosti in rastoče korporativne moči!
Vsi, ki nismo na položaju moči, ki bi nam omogočal, da z velikimi vsotami denarja prepričujemo odločevalce v oblikovanje sporazumov v našo korist, sicer dobro razumemo kontekst, v katerem do tega prihaja. Zavedamo se neenakosti, ki jih občutimo na lastni koži in borimo se proti temu, da bi nekateri posamezniki ali drugi akterji imeli še večjo možnost upravljanja s človeškimi življenji.
TTIP in podobni sporazumi (TPP, CETA, ipd.) so pogosto opisani kot prijazni investitorjem, celo onesnaževalcem in izkoriščevalcem. Čas je, da se temu postavimo po robu, in zahtevamo mednarodno sodelovanje in dogovore, ki bodo prijazni ljudem, okolju in delavcem! Prostotrgovinski sporazumi, kot je TTIP, taki ne bodo nikoli.
[1] European initiative against TTIP and CETA. Dostopno na: https://stop-ttip.org/ (5. 4. 2016).
[2] Corporate Europe Observatory, 2016. Zombie ISDS. Dostopno na:Â http://corporateeurope.org/sites/default/files/attachments/the_zombie_isds_0.pdf (5. 4. 2016).
[3] Umanotera. 10 let EUnotnega trga. Kaj sledi? Dostopno na:https://ttipslovenija.wordpress.com/ (5. 4. 2016)
[4] ETUI, 2015. TTIP: fast track to deregulation and lower health and safety protection for EU workers. Dostopno na:https://www.etui.org/Publications2/Policy-Briefs/European-Economic-Employment-and-Social-Policy/TTIP-fast-track-to-deregulation-and-lower-health-and-safety-protection-for-EU-workers (5. 4. 2016).
[5] ETUI, 2014. The Transatlantic Trade and Investment Partnership:exaggerated hopes from the liberalising agenda? Dostopno na:http://www.etui.org/Publications2/Policy-Briefs/European-Economic-Employment-and-Social-Policy/The-Transatlantic-Trade-and-Investment-Partnership-exaggerated-hopes-from-the-liberalising-agenda (5. 4. 2016).
[6] Manuel Pérez-Rocha, 2015. TTIP – Why the World Should Beware. Dostopno na:http://www.rosalux.eu/fileadmin/user_upload/ttip-beware-june2015.pdf (5. 4. 2016).
[7] ETUC, 2013. ETUC position on the Transatlantic Trade and Investment Partnership. Dostopno na:https://www.etuc.org/documents/etuc-position-transatlantic-trade-and-investment-partnership#.VwRI9_mLSM9 (5. 4. 2016).
[8] Guardian, 2015. The obscure legal system that lets corporations sue countries. Dostopno na:http://www.theguardian.com/business/2015/jun/10/obscure-legal-system-lets-corportations-sue-states-ttip-icsid (5. 4. 2016).
[9] EUobserver, 2016. TTIP investor court illegal, says German lawyer. Dostopno na:https://euobserver.com/economic/132142 (5. 4. 2016
[10] Corporate Europe Observatory, 2015. Public services under attack under TTIP and CETA. Dostopno na:http://corporateeurope.org/international-trade/2015/10/public-services-under-attack-through-ttip-and-ceta (5. 4. 2016).
[11] ETUI, 2014. The Transatlantic Trade and Investment Partnership:exaggerated hopes from the liberalising agenda? Dostopno na:http://www.etui.org/Publications2/Policy-Briefs/European-Economic-Employment-and-Social-Policy/The-Transatlantic-Trade-and-Investment-Partnership-exaggerated-hopes-from-the-liberalising-agenda (5. 4. 2016).
[12] Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete, 2014 Vpliv TTIP na slovensko gospodarstvo. Dostopno na:http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2015/TTIP/TTIP_Analiza__1_.pdf (16. 5. 2016).
