Mladi v Sloveniji smo v vedno slabšem položaju; ne moremo do zaposlitev niti do pripravništev, čeprav so za opravljanje nekaterih poklicev obvezna, težko se osamosvojimo in odločno premalo nas upoštevajo pri oblikovanju političnih odločitev.
Vlada nam prodaja buče!
Siti smo praznih besed, neizpolnjenih obljub, visokoletečih načrtov, lepo zvenečih izjav in dokumentov, ki so sami sebi namen. Z njimi si ne moremo pomagati!
Odgovorni imajo znova polna usta besed o izboljšanju položaja mladih, a se nikoli nič ne spremeni, sporoča se le »lepe besede« in sprejema dokumente, ki pa so zgolj črka na papirju.
V zadnjem času so potrditve tega vidne predvsem na področju zaposlovanja mladih ter izvajanju Jamstva za mlade ter še vedno neuspešnem reševanju problematike pripravništev.
1. Jamstvo za mlade
V letih 2014 in 2015 smo tudi v Sloveniji izvajali shemo Jamstvo za mlade, ki naj bi s 36 ukrepi ter s 150 milijoni, s katerimi se je hvalila ministrica, da jih bo vložila v to področje, vsaki mladi brezposelni osebi v roku 4 mesecev ponudili možnost za izobraževanje, usposabljanje, pripravništvo ali zaposlitev. Vendar pa poročilo o izvajanju sheme JZM jasno kaže, da je bila realizacija neuspešna. V kolikor so mladi dobili kakšno izmed teh ponudb, je šlo predvsem za udeležbo na razgovoru za službo, delavnice, krožke in podobno, medtem ko je bilo dejanskih prehodov v zaposlitev manj kot 10%. In delež brezposelnosti mladih se je tako od decembra 2013 (pred izvajanjem sheme JZM), do decembra 2015 zmanjšal zgolj za 2,3% oz. s 26,2% na 23,9%.
Ukrepi JZM so kratkoročni in v praksi le povečujejo prekarnost med mladimi. Problema brezposelnosti ne rešujejo sistemsko, dolgoročno ter z vizijo ustvarjanja novih delovnih mest, temveč zgolj gasijo požar.
Trenutno smo v fazi, ko se pripravlja nova shema Jamstvo za mlade za obdobje 2016-2020, pri čemer pa shema še vedno ni potrjena na vladi. To pomeni, da se večina ukrepov še vedno ni začela izvajati, odgovornost pa se pri tem prelaga na organ upravljanja oz. SVRK.
Mladi imamo dovolj izgovorov ter pričakujemo, da vlada takoj začne reševati brezposelnost mladih na sistemski in dolgoročen način.
Tea Jarc, Sindikat Mladi plus: “Po dvoletnem izvajanju Jamstva za mlade se je pokazalo, da se naša pričakovanja niso uresničila. Jamstvo za mlade ne rešuje brezposelnosti mladih, kar potrjujejo tudi številke. Da se je delež brezposelnosti mladih zmanjšal za manj kot 3% ne more biti zadovoljiv rezultat. Prav tako se niso izvedli vsi ukrepi, ki so bili predvideni, ni se namenilo vseh sredstev in niso vsi mladi v roku 4 mesecev dobili ene izmed ponudb, ki naj bi jo zagotavljala jamstvena shema. Od vlade pričakujemo, da se v bodoče loti reševanja brezposelnosti mladih na boljši način ter to takoj.”
2. Pripravništva
Prav tako še vedno niso urejena pripravništva za mlade, ki jih morajo obvezno opraviti na področjih, kjer je to predpogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Po tem, ko smo prepovedali opravljanje volonterskih pripravništev in vsaj nekako omejili izkoriščanje mladih, se ni zagotovilo sredstev za zagotavljanje plačanih pripravništev. Mladi – predvsem s področja pedagoških poklicev, socialnega dela, pa tudi na področju kulture – tako po končanem izobraževanju ne morejo niti vstopiti na trg dela.
Področje socialnega varstva:
Na področju socialnega varstva je ministrstvo za delo pripravilo razpis za pripravnike, prvič po letu 2013. Lansko leto so mladi diplomanti socialnega dela ponovno protestirali ter opozarjali, da jih je več kot 500 čakajočih. Na letošnjem razpisu je bilo na voljo le 100 mest, ponovno je bilo kopico problemov z samim razpisom, birokracijo ter razpisnimi pogoji, predvsem pa tudi tu ne bodo zapolnjena vsa mesta, temveč je bilo izbranih le 84 prijaviteljev. Ministrstvo ponovno pušča ogromno mladih na čakanju ter v negotovosti.
Obstaja velika potreba tako na strani mladih, ki želijo opravljati pripravništva, kot tudi na strani centrov za socialno delo, ki opozarjajo, da potrebujejo nove kadre, a se ministrstvo in vlada s tem očitno ne znajo spopasti.
Tea Jarc, Sindikat Mladi plus: “Ob tem je Ministrstvo za delo predlagalo tudi spremembo zakonodaje na tem področju, kjer se želijo problema rešiti tako, da enostavno pripravništva ne bodo več obvezna. Mladi bodo vseeno potrebovali praktične izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu (6 ali 9 mesecev), a si bodo te morali zagotoviti sami. S tem se ministrstvo razbremeni obveznosti po sofinanciranju pripravništev, a v praksi mladi vseeno le stežka dostopajo do zaposlitev na tem področjih, predvsem zaradi varčevalne politike, tako da se sprašujemo, kako bodo mladi sploh lahko pridobili te praktične izkušnje ter ali bodo tako sploh imeli dostop do strokovnega izpita.”
Za enak pristop se je odločilo tudi Ministrstvo za kulturo, kjer prav tako ukinjajo obvezna pripravništva, še vedno pa je pogoj za pristop k strokovnemu izpitu določeno obdobje delovnih izkušenj oz. izpopolnjevanja – ne pojasnjujejo pa, kako bo to mladim v praksi omogočeno. Na področju varstva kulturne dediščine je dovoljeno prostovoljno delo, za kar upamo, da ne bo nadomeščalo pripravništev, ki bi morala biti plačana.
Področje vzgoje in izobraževanja:
Tudi na področju vzgoje in izobraževanja je prehod mladim na trg dela otežen – tako redne zaposlitve, kot pripravništva. Vlada je želela to nekako krpati z evropskimi sredstvi ter je na področju vzgoje in izobraževanja pripravila razpis za 300 mest za prve zaposlitve v vzgoji in izobraževanju. Razpis je bil neprimerno pripravljen, prijavilo se je tako zgolj 7 izobraževalnih ustanov. Po tem je Ministrstvo razpis ponovilo, a je tudi na popravnem izpitu padlo, saj je bil končni razpis uspešen samo v 34%.
Situacija je absurdna – dejansko imamo sredstva za plačana pripravništva, imamo izobraževalne ustanove, ki so sporočile, da potrebujejo nove kadre ter imamo ogromno št. mladih, ki ustrezajo pogojem ter želijo opravljati pripravništva, a zaradi neprimernega razpisa vseh teh potreb ne moremo združiti ter nanje odgovoriti.
Jernej Zupančič, SVIZ: »Slovenski šolski sistem v prihajajočih letih torej dejansko potrebuje mlade ter prenos znanja med mladimi in starejšimi učitelji preko mentorstva.
Povprečna starost učiteljev v Sloveniji se je po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) od leta 2005 zvišala bistveno bolj kot v drugih članicah organizacije. Število učiteljev, ki so starejši od 55 let, je po podatkih Statističnega urada RS za enkrat višje od števila tistih v starostni skupini do 30 let. Vendar mladi učitelji potrebujejo podporo, mentorstvo starejših kolegov.
Institut pripravništva z jasno opredeljenim mentorstvom je edini sistemski institut, ki to omogoča. Njegovo uporabo na letni ravni resornemu ministrstvu predpisuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). MIZŠ leta 2015 pripravništev sploh ni razpisalo, za leto 2016 pa je javno že izjavilo, da bo ponovno kršilo »lastni« zakon.
Že omenjeni neuspeli razpis MIZŠ za učitelje začetnike ne ureja podpore starejših učiteljev. Mladi učitelji tako ostajajo brez kakršnega koli mentorstva in druge sistemsko urejene podpore starejših kolegov pri prvi zaposlitvi v poklicu – in to kljub temu, da Svet Evropske unije meni, da je tudi »podpora učitelja na začetku poklicne poti … pomemben dejavnik pri zagotavljanju, da se v učiteljski poklic pritegnejo ustrezni kandidati«, da Evropska komisija države članice spodbuja k sistemskemu pripravništvu oziroma uvajalnim obdobjem ter da skoraj dve tretjini evropskih držav pozna pripravništvo ali druge oblike uvajalnega obdobja učiteljev.
MIZŠ s kršenjem ZOFVI v zvezi s pripravništvi ne posega zgolj v zaposlitvene možnosti mladih, temveč tudi v kakovost izobraževalnega sistema, in to v letih, ki so ključna za menjavo generacij.
Učitelje v osnovnih šolah se zaposluje na podlagi normativov. Zakonodaja sicer omogoča, da ima lahko učitelj na teden tudi večje število učnih ur, kot je določeno z zakonom (do + 5 ur), vendar zgolj v izjemnih primerih, tj. ko v okviru z zakonom predpisane tedenske učne obveznosti 22 ur ni mogoče organizirati pouka v skladu s predmetnikom. V zadnjih letih je MIZŠ zaradi varčevalne politike to izjemo začelo vpeljevati v prakso ne več kot izjemo, temveč kot splošno pravilo. Tako se ministrstvo izogiba spoštovanju predpisanih normativov in novim potrebnim zaposlitvam, tudi mladih učiteljev.
Menimo, da gre za zlorabo 124. člena ZOFVI, zato zahtevamo, da naj MIZŠ s takšno prakso preneha, spoštuje zakon in normative ter tako omogoči zaposlovanje mladih učiteljev.«
Bojana Jović, forum Mladi učitelj: »Od leta 2014, ko so bila ukinjena volonterska pripravništva, do danes je MIZŠ pripravilo in objavilo zgolj nadomestek pripravništev v obliki dveh javnih razpisov “Prva zaposlitev na področju VIZ”, s katerima jim je skupno uspelo zaposliti le 109 učiteljev začetnikov. Poudariti je potrebno, da omenjeni razpisi niso pripravništva, ampak zaposlitve. Ker ministrstvo ne razpisuje klasičnih pripravništev in s tem krši 111. člen ZOFVI, doma tako ostajajo skorajda vsi novi diplomanti, ki čakajo na pripravništvo ali prvo zaposlitev, ki je v trenutnih razmerah na trgu dela mladim nedostopna. Mladi pozivamo ministrstvo naj prevzame odgovornost in nemudoma ustrezno ukrepa pri reševanju te problematike.«
Na obeh razpisih (MIZŠ IN MDDSZEM) – ker so bila sredstva iz evropskega socialnega sklada- je bil pogoj, da so mladi stari največ 29 let, kar je onemogočilo vsem ostalim čakajočim pristop k razpisu. Veliko diplomantk in diplomantov namreč že več let čaka na pripravništva, a jim ta nikoli niso bila dostopna, ker jih ministrstva niso razpisovala, ali pa so to počela v premajhnem obsegu, zato so se tudi mladi vmes že postarali in sedaj ne izpolnjujejo pogojev za prijavo.
Potrebne so korenite spremembe, ki bodo omogočale dostop na trg dela, varne in trajne zaposlitve, za kar pa je potrebno prenehati s politiko varčevanja in omejevanja zaposlovanja v javnem sektorju.
Mladi imamo dovolj laži, zavajanj, lepih besed ter debelih dokumentov, s katerimi si v praksi ne moremo prav nič pomagati.
Vseskozi nam prodajajo buče, da se zadeve urejajo, da ne morejo storiti nič več, da čakajo na evropska sredstva, da položaj mladih niti ni tako zelo problematičen, in podobno.
Mladi jim nazaj sporočamo, da takih argumentov in njihovih bučk ne kupimo več.
Od vlade zahtevamo, da začne z dejanji, ki naj bodo zgovornejša od besed.
1. Vlada naj čim prej potrdi izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016-2020 in začne z izvajanjem ukrepov.
2. Vlada naj oblikuje ukrepe, ki bodo spodbujali trajne, stabilne, varne in dostojne zaposlitve za mlade.
3. Vlada naj zagotovi stabilna in dolgoročna sredstva za kakovostna in plačana pripravništva iz državnega proračuna.
4. MIZŠ naj mladim učiteljem zagotovi sistemsko podporo (mentorstvo) pri prvi zaposlitvi ter s tem prenos znanja med mladimi in starajočimi se učitelji. MIZŠ naj izpolni svojo zakonsko obveznost, upošteva mnenje in priporočila evropskih institucij ter čim prej razpiše pripravništva.
5. MIZŠ naj preneha zlorabljati institut povečanja učne obveznosti, spoštuje predpisane normative in tako omogoči zaposlovanje mladih učiteljev.
6. Vlada naj preneha z varčevalno politiko ter zagotavlja pogoje, ki bodo mladim omogočili zaposlovanje, tudi v javnem sektorju.
Sindikat Mladi plus
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije –SVIZ
Forum Mladi učitelj
