Ponovno je leto naokoli in ponovno lahko ugotovimo, da je stanje mladih v Sloveniji še vedno precej slabo. Kljub temu, da »smo mladi prioriteta« v tem letu, ko obeležujemo 25. let samostojnosti in kljub vsem dokumentom, ki so nastali v preteklem letu ali pa nastajajo še vedno, se tudi letos bojimo, da gre predvsem za črke na papirju. In dandanes niti ne več za lepe črke na papirju.
Eden izmed teh dokumentov je tudi izvedbeni načrt Nacionalnega programa za mladino, ki se tokrat pripravlja za dve leti, in sicer za 2016 in 2017.
Naj spomnimo, da se je sektor za sprejetje Resolucije o nacionalnem programu za mladino (NPM) zavzemal vrsto let, da je ta dokument vrsto let zamujal ter, da je bil glavni namen vseskozi izboljšanje položaja mladih, mladinskega sektorja in strateško voditi mladinske politike.
Že ob samem sprejetju NPM je bilo veliko kritik, saj le ta ni bil dovolj konkreten in ambiciozen, na veliko mestih celo pomanjkljiv.
Urad Republike Slovenije za mladino (URSM) je nato vsako leto koordiniral pripravo izvedbenega načrta, ki naj bi ukrepe bolj jasno definiral ter podal jasne zaveze, kaj se bo v tistem letu resnično izvedlo. Pa nikoli ni bilo čisto tako. Vsi izveden načrti do sedaj so bili prav tako pomanjkljivi, na določenih področjih se ni predvidelo nobenih posebnih ukrepov, ministrstva so pristopala z različno vnemo in vsi izvedbeni načrti do sedaj so bili – tako kot sam NPM – bolj »nujno zlo«, ki se ga je moralo pripraviti, zato, da so uradniki lahko naredili novo kljukico na seznamu svojih zadolžitev.
Mladi od teh dokumentov namreč nimamo prav nič. Prav vseeno bi bilo, ali jih imamo, ali ne.
In letošnji izvedbeni načrt ni nič drugačen. Samo z eno besedo ga lahko opišemo; razočaranje!
Kljub temu, da smo večkrat opozarjali, da mora biti najprej opravljena evalvacija izvedenega iz prejšnjih let, realizacije za leto 2015 še vedno nimamo. In kljub temu, da se je leto 2016 že začelo, še vedno nimamo izvedbenega načrta za tekoče leto. URSM je konec januarja zaključil javno obravnavo, kjer smo tudi mi prispevali svoje komentarje.
V sam dokument smo prispevali več kot 70 komentarjev, vprašanj in pobud. In upamo, da bomo – za razliko od prejšnjih let – letos nanje dobili vsaj kakšen odgovor.
Glavne pomanjkljivosti so sledeče:
1. Pomanjkanje evalvacije izvedbenega načrta NPM 2015
Pred samo pripravo Izvedbenega načrta NPM 2016-2017 bi bilo potrebno pregledati izvajanje Izvedbenega načrta za 2015. Ob tem bi želeli pridobiti popis, kateri ukrepi so bili izvedeni (in končani), katere cilje in kazalnike se je doseglo/uresničilo, kateri ukrepi so bili izvedeni in zakaj ne ter kateri ukrepi se iz preteklih let ponavljajo (so morda stalni ukrepi, so dlje trajajoči ukrepi …). Pri vsakemu izmed ukrepov bi se moralo se vključiti vse potrebne informacije o doseženih kazalnikih, predvsem z vidika statističnih podatkov (primerjave med leti) ter vključenosti mladih v ukrepe. Tovrstni podatki so izjemnega pomena tudi za Izvedbeni načrt NPM 2016 – 2017, saj se na primer pri istih ukrepih tako lahko spremlja uspešnost in upravičenost nadaljevanja ukrepov.
Predlagamo oblikovanje enotnega poročanja za ukrepe za vse resorje, ki naj vsebuje obvezne podatke (kazalniki, predvidena/porabljena sredstva, doseganje ciljev, število predvidenih/vključenih mladih, načrtovane/izvedene aktivnosti). V istem stilu naj se nato oblikuje tudi Izvedbeni načrt NPM 2016-2017 in naj s tem postane jasnejši ter bolj pregleden.
2. Pomanjkljive informacije o načine sprejemanja Izvedbenega načrta (IN) NPM 2016-2017
Prosili smo za predstavitev postopka sprejemanja oz. potrjevanja IN NPM s predvideno časovnico. Kako bomo v sprejem po javni razpravi vključeni mladi, kdaj lahko pričakujemo odgovore na naša vprašanja in komentarje oziroma kako se bo zagotovila kar najvišja stopnja sodelovanja mladih pri oblikovanju tega dokumenta ter skrbelo za strukturirani dialog med mladimi in odločevalci, ali bo zadeva obravnavana na seji SVM …?
Prav tako smo ponovno opozorili, da bi moral biti načrt za 2016-2017 pripravljen že pred letom 2016 in bi ga bilo zato smotrno pripravljati že prej, vsaj konec leta 2015.
3. Konkretizacija
Pozvali smo, da se vse ukrepe dopolni, v kolikor imajo manjkajoče elemente in sicer na način, da so pri vsakem jasni kazalniki. Le tako se namreč lahko spremlja in meri ustreznost ukrepa, izvedbo, učinkovitost, njegov vpliv, časovno veljavnost itd. Prav tako se mora vse ukrepe opremiti s finančnimi sredstvi in postavkami.
Tudi pri kazalnikih, kjer npr. piše »št. mladih ali št. organizacij/ustanov vključenih v ukrep« tak kazalnik ne pove prav nič konkretnega, saj se po tako zastavljenem kazalniku ne more meriti uspešnost ukrepa, v kolikor se vnaprej ne napove cilja, torej – kolikšna naj bi bila ta številka vključenih. Če ni jasno določeno (številčno), koliko se predvideva vključitev, ni nikakršne oporne točke, po kateri se meri uspešnost ukrepa. Ukrepi so lahko v takem primeru uspešni, četudi gre samo za 1 vključitev (ali pa če bi šlo za 1000 vključitev). Vsi taki kazalniki so brezpredmetni.
4. Usklajenost dokumenta z drugimi že obstoječimi dokumenti
Pozvali smo, da je ta dokument usklajen z vsemi ostalimi relevantnimi dokumenti. Veliko omenjenih ukrepov je namreč opisanih že v drugih dokumentih; ali resornih ministrstev ali vladnih gradiv. Primer tega je Jamstvo za mlade (JzM). Tako je veliko ukrepov iz JzM opisanih tudi v IN NPM 2016 – 2017. Pozvali smo, da se pri vseh teh ukrepih v IN NPM dopiše, da gre za ukrep iz JzM in podobno.
Prav tako IN NPM 2016 – 2017 ni usklajen z Nacionalnim stanovanjskim programom.
5. Smiselnost popisa vseh različnih »ukrepov«
Splošen vtis, ki ga daje IN NPM, kot že tudi prejšnji izvedbeni načrt, je, da gre za dokument, v katerem se je popisalo vse obstoječe zadeve, ki imajo nekakšno vezo z mladimi, ali pa včasih ta vez niti ni jasna oziroma je tako zelo posredna, da se upravičeno sprašujemo o ustreznosti umeščenosti takih »ukrepov« v sam IN NPM. Iz nekaterih ukrepov namreč ni jasno, kako zasledujejo oz. uresničujejo cilje, pod katere so zapisani oziroma kakšna bo direktna korist teh ukrepov za mlade. Potrebno se je torej dogovoriti, ali se bo s tem dokumentom delalo popis vseh zadev na področju mladine (in velikokrat širše, od mladine; otroci, učitelji …) ali želimo od tega dokumenta nekaj več, konkretno za mlade in mladinski sektor. Pri nekaterih primerih bi namreč težko rekli, da sploh gre za ukrep mladinske politike ali mladinski program.
6. Pomanjkljivo medresorsko usklajevanje in sodelovanje
Kot pri preteklih IN NPM nas tudi tokrat skrbi, da bo od tega ostala le črka na papirju. Kot že dlje časa opažamo, ministrstva k pripravi svojih vsebinskih sklopov pogosto ne pristopajo najbolj resno, celovito in povezovalno. Posledično imajo ukrepi – četudi so opredeljeni ter tudi morda celo izvedeni – pomanjkljive rezultate, zagotovo pa ne prinašajo sinergijskih učinkov. S tem bi bilo tudi več sodelovanja na horizontalni ravni in umeščanja mladih v vse politike.
Pojavljajo se tudi primeri, ko je podoben ukrep napisan večkrat, a na različnih koncih, pod različnimi izvajalci, pri čemer ni jasno, kako se ta ukrep razlikuje od prejšnjih oziroma kako se s prejšnjimi povezuje.
Pozvali smo k večji medresorski usklajenosti ter k horizontalni umeščenosti mladih na različnih področjih.
7. Celotno poglavje »Mladi in družba ter pomen mladinskega dela«
Ukrep »Javni poziv za sofinanciranje mladinskega dela v 2016 in 2017«
Tovrstni ukrep je zapisan neprimerno in zavajajoče. Gre za redni poziv z URSM, s čimer se financira mladinsko delo, pri čemer javni poziv ni finančno razdeljen na način, kot je predstavljen v IN NPM 2016 – 2017 in s čimer bi se lahko jasno videlo ali sledilo, ali gre z zasledovanje vseh ciljev. Ukrep je prikazan na način, kot da se sredstva javnega poziva razdelijo – tudi v finančnem smislu – na različna podpodročja (spodbujanje konvencionalne politične participacije, nekonvencionalne politične participacije, posvetovanja z mladimi, informiranja …), pri čemer to na nikakršen način ne odraža prakse, ki jo poznamo. Gre za enoten javni poziv, s katerim se sicer lahko (in verjetno se) financira vsa ta različna področja, vendar način, kot je zapisano v IN NPM kaže na to, kot bi bil sam javni poziv razdeljen, s čimer bi k doseganju teh področij pozivala usmerjena politika razpisa. Kako lahko URSM pokaže, da gre res točno določen znesek (kot je predvideno IN NPM) za zasledovanje teh ciljev?
Pomanjkanje drugih ukrepov
Pod tem poglavjem se torej »zadosti večini ciljev« s tem, da URSM vsako leto razpiše javni poziv in financira delovanje mladinskega sektorja ter se ne stremi k novim, dodatnim ukrepom na tem področju.
Pozivamo, da se oblikuje več ukrepov na področju mladinskega dela, se nameni več sredstev za podporo mladinskega dela ter se stremi k inovativnim pristopom, tako s strani URSM, kot tudi s strani drugih ministrstev.
Ob vsem tem se torej ponovno sprašujemo, kaj je resnični namen tega dokumenta. Ali dokument v resnici odraža voljo in zavezo vlade, da izboljša položaj mladih ali gre le za ‘delanje kljukic uradnikov’, tako, da lahko brez slabe vesti rečejo, da je bilo nekaj za mlade narejeno?
Mladi na površnost in brezbrižnost države pač ne moremo pristati, saj se še vedno srečujemo z ogromno izzivi. Kljub vsem dokumentom, ki jih v tej državi sprejemamo. In na žalost kljub temu, da »smo mladi prioriteta« ob 25. obletnici osamosvojitve.
Tea Jarc
Sindikat Mladi plus
