Naša aktivistka, Tea Jarc, je na blogu popisala mukotrpno in politično (ne)korektno pot urejanja področja volonterskih pripravništev; Kaj se je dogajalo in zakaj ter predvsem – kaj in kako smo pri tem počeli mi, mladi.
Problematika volonterskih pripravništev je v Sloveniji pereča že nekaj let, v (politično in medijsko) ospredje pa je stopila, ko je postalo jasno, da je (bila) država največji izkoriščevalec tega t. i. novodobnega suženjstva. Ko govorimo o volonterskem pripravništvu nam mora namreč biti jasno, da je za nekatere (v prvi vrsti žal prav državo) sprejemljivo, da mladi delajo popolnoma zastonj, pod pretvezo »nabiranja izkušenj«, velikokrat pa tudi nadomeščajo potrebe po redno zaposlenih, preprosto zaradi varčevanja oz. zaradi prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju po uvedbi ZUJF.
Področje pripravništev v Sloveniji je tudi zelo neurejeno: pojavlja se na različnih smereh izobraževanja, ponekod kot obvezno (področje socialnega varstva), nekje kot pogoj k pristopu za strokovni izpit (področje izobraževanja), kot volontersko pa se je pojavljalo tudi na področjih, kjer znotraj izobraževanja sploh ni potrebno in je tako nadomeščalo potrebo po redni delovni sili (tak primer je bila Davčna/Finančna uprava RS). Seveda smo zabeležili veliko volonterskih pripravništev tudi v zasebnem sektorju, na področjih, kjer takih pripavništev sploh ne bi smelo biti!
Temeljni problem predstavlja dejstvo, da ni zagotovljenih dovolj pripravniških mest, kaj šele financ za plačevanje pripravništev. Ker so na več področjih pripravništva obvezna, pomanjkanje pripravništev posledično pomeni, da mladi, ki so uspešno zaključili izobraževalni proces, ne morejo opravljati poklica, za katerega so se izobrazili. Z zaključeno formalno izobrazbo tako ne morejo niti vstopiti na trg dela. Gre za t. i. regulirane poklice, predvsem na širšem področju javne uprave.
Mladinske organizacije smo tako v luči boljšega in varnejšega prehoda mladih na trg dela na to tematiko opozarjale že dlje časa, a je tema postala najbolj aktualna v zadnji polovici leta, ko je prišla tudi na politično agendo. Po nekaj neuspešnih poskusih predlaganih rešitev je bil še najbolj realnem poskus naslavljanja tega vprašanja Predlog zakona o ukrepih na področju pripravništva (ZUPprip), ki je bil sicer že drugi predlog zakona s strani SDS. Spisali so torej predlog zakona, ki naj bi rešil problem volonterskih pripravništev. In Vlada RS je dne 26. 1. 2015 sprejela mnenje k ZUPPrip, pri čemer predlogu zakona ni nasprotovala in je načeloma vsebinsko podpirala predlagane rešitve v zvezi z odpravo volonterskega pripravništva ter določitvijo spodbude za zaposlovanje pripravnikov. Za primernost predloga zakona se je opredelilo 83 poslancev, nihče ni glasoval proti. Do drugega branja naj bi predlog dopolnili še z amandmaji in tako predlog zakona izboljšali.
Zvenelo je lepo. Volonterska pripravništva naj bi bila ukinjena.
Vendar se je prava slika pokazala šele, ko smo mladinske organizacije predlog zakona dejansko prebrale in razumele (očitno za razliko od večine poslancev, ki so ga ob prvem branju veselo pozdravljali) ter s svojimi ugotovitvami pokazali in dokazali, da predlog celostno ne naslavlja področja (saj je bilo npr. izvzeto področje pripravništev v pravosodju), da predlog zakona ne temelji na pravih in realnih podatkih, saj v Sloveniji ni bilo opravljena nobena celostna analiza o obsegu pripravništev ter da predlog ni predvidel zagotavljanja plačanih pripravništev. V predlogu zakona torej ni bilo predvidenih sredstev, s katerimi bi se zagotovilo plačana pripravništva, kar bi morala biti osnovna posledica tega zakona.
S strani vlade, predlagatelja zakona (SDS) in Združene levice so bili sicer predlagani amandmaji, ki naj bi po predlog zakona izboljševali, a so bili ti v resnici bolj tehnične narave in niso odgovarjali na vsa odprta vprašanja.
Sindikat Mladi plus je v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) in Mladinskim svetom Slovenije (MSS) opozoril na vse pomanjkljivosti predloga zakona (ter potencialnih amandmajev), se sestal z vsemi poslanskimi skupinami ter z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), kjer smo predstavili naša stališča. Presenetljivo so se vsi strinjali z nami ter nam pritrdili, da je zakon resnično pomanjkljiv oz. lahko celo škodljiv ter da res celostno ne rešuje problematike pripravništev. Enako nam je pritrdil tudi Državni svet (DS), kjer je področna komisija sprejela sklep, da nasprotuje predlogu zakona in predlagala Odboru Državnega Zbora (DZ), da se sprejem zakona odloži za obdobje treh mesecev.
Po vsem tem strinjanju smo mislili, da obstaja resnična zavest o pomembnosti te teme ter da bo na Odboru DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide takratni predlog zakona res odložen, s čimer naj bi se strinjal tudi predlagatelj zakona, ob tem pa bi se lotili pravega dela ter iskanju konkretnih rešitev. Vendar pa smo se ob tem mladi lahko le naučili še ene izmed igric oz. manevrov na političnem parketu. Predlagatelj zakona je namreč spremenil mnenje ter se vseeno zavzel za sprejem tega predloga zakona. Sledila je torej seja Odbora DZ, kjer je vseeno večina upoštevala mnenje mladih ter tudi mnenje DS ter sprejela sklep, ki nasprotuje predlogu zakona ter hkrati »poziva Vlado RS, da v roku 3 mesecev pripravi celovito analizo opravljanja pripravništev za diplomante terciarnega izobraževanja, na tistih področjih, ki se izvajajo predvsem v državni upravi oziroma v javnem sektorju, in sicer z vidika možnosti zaposlovanja ter potrebe po opravljanju pripravništev in posebnih strokovnih izpitov, ki naj jo predloži odboru hkrati z operativnim načrtom ureditve zaposlovanja diplomantov na obravnavanih področjih.«
Mladi smo bili veseli, da se ne nadaljuje prakse, kjer se določene zakone sprejema samo zato, da se jih sprejema, pri čemer ti ne rešujejo ničesar, le izgledajo všečno, kot lepa črka na papirju. Zagrizli smo v delo ter že načrtovali, kako bomo v naslednjih treh mesecih ministrstvom pomagali pri pripravi izboljšanja predloga zakona.
Vendar nas je en teden po tem par korakov nazaj ponovno postavil predlagatelj zakona, ki je izbral še en mehanizem, in sicer sklic izredne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer so na točko dnevnega reda uvrstili isti predlog zakona in s tem ponovno poskušali sprejeti tak zakon, kljub sklepu, da naj se za nadaljevanje počaka 3 mesece, ki so namenjeni celostnemu pristopu. Ali gre za preigravanje, izigravanje poslovnikov, nabiranje političnih točk, nagajanje, iskanje pozornosti, ali karkoli drugega, naj si misli vsak pri sebi; omenjene mladinske organizacije smo bile enotne in našega mnenja nismo spremenile: predlog zakona je bil slab, če ne celo škodljiv, v enem tednu se stanje ni spremenilo in sprejetju takega predloga zakona še vedno nasprotujemo. Vse to smo povedali na ponovni seji odbora DZ, kjer je večina ponovno zagotovila, da se tak slab predlog zakona ne sprejme.
In trenutno stanje? Zakon je padel. Volonterska pripravništva so še vedno zakonsko dovoljena.
Trenutno stanje niti slučajno ni dobro in tudi na Sindikatu Mladi plus z njim nismo zadovoljni. Predvsem smo mi prvi, ki se podpišemo pod to, da je potrebno volonterska pripravništva ukiniti oz. nasprotujemo kakršnimkoli oblikam neplačanega dela. Vendar pa nismo bili pripravljeni tega narediti na tako nestrokoven, kratkoročen način. Razpisovanje volonterskih pripravništev v javni upravi je tako ali tako že prepovedala vlada s svojim sklepom dne 11. 12. 2014 in tako vsaj delno zajezila izkoriščanje mladih. Nismo pa želeli tvegati, da se sprejme na prvi pogled všečen zakon, ki je v resnici slab in ne rešuje ničesar, in se tem to temo pomete pod preprogo. Nismo želeli podpreti zakona, s katerim bi si nekateri pripenjali medalje in naredili kljukico, v resnici pa ne rešili glavnega problema. In predvsem – nismo želeli samo reči, da so volonterska pripravništva prepovedana, ne pa govoriti o tem, kje zagotoviti sredstva za plačana pripravništva.
Vse to smo namreč že prevečkrat videli in se, kljub svoji mladosti, že prevečkrat opekli. Dokaz za slednje je lahko tudi primer s področja socialnega varstva, kjer je npr. volontersko pripravništvo prepovedano, a je vseeno obvezno za pristop k strokovnemu izpitu. Ker vlada ni zagotovila sredstev za izvajanje plačanih (obveznih!) pripravništev že od leta 2013, trenutno več kot 500 diplomantov čaka, da bi sploh lahko začeli delati.
Zato bomo sedaj izkoristili vse dane obljube, sprejete sklepe in prisojna ministrstva spomnili na njihove domače naloge. Pozvali jih bomo, da nas vključijo v pripravo analiz ter da skupaj oblikujemo rešitve. Ponovno se bomo zavzeli za to, da se najde dolgoročne vire financiranja, ki bodo na sistemski ravni omogočali, da mladi lahko opravljajo pripravništvo in da je leto plačano, kot mora biti vsako delo.
V naslednjih treh mesecih tako načrtujemo sodelovanje z vsemi pristojnimi; povezovali se bomo z mladimi – tako z ostalimi mladinskimi organizacijami kot s študenti, ki se jih problematika pripravništev dotika, pa seveda z vsemi tistimi, ki nam pošiljate lastne zgodbe in izkušnje s področja opravljanja pripravništev; sodelovali bomo s strokovno javnostjo, zbornicami ter predstavniki izobraževalnih programov, da pregledamo, kje so pripravništva še vedno potrebna; s predstavniki odločevalcev – z ministrstvi, vsepovsod, kjer se pripravništva pojavljajo (socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, kultura, pravosodje …) ter seveda s poslanci, ki bodo morali sprejeti tudi zakonodajne rešitve, da se ta problem končno sistemsko in celostno uredi.
Čeprav smo mladi, delujemo v nevladnem sektorju in se nam prepogosto očita neizkušenost, čeprav smo kadrovsko in finančno podhranjeni in delo v organizaciji opravljamo na aktivistični bazi, kjer nimamo svojih strokovnih sodelavcev, pravno-zakonodajne službe … mislim, da smo tokrat dokazali, da smo vseeno bolj strokovni in kompetentni kot marsikatera inštitucija, organ ali politična stranka. Da poznamo problematiko, imamo stik z mladimi ter realnimi izkušnjami, znamo prebrati zakone in ločiti dobre od slabih, predvidevati posledice in argumentirati svoja stališča. Lepo, da je bilo to v zadnjem času tudi večkrat prepoznano in zato upamo, da se bomo lahko nehali ukvarjati z dokazovanjem, prošnjami in dopisi, temveč bomo sedaj končno postali relevanten partner in sogovornik pri vprašanjih mladih ter bomo lahko skupaj končno lahko posvetili oblikovanju rešitev. Mladi namreč želimo ravno to – sodelovanje in rešitve.
V kolikor imaš svojo (rešitev namreč:) ali pa bi se nam v iskanju le-teh rad aktivno pridužil, se nam javi na info@mladiplus.si. Veseli te bomo!
Tea Jarc, Sindikat Mladi plus
Več:
– o naših argumentih, zakaj smo predlogu zakona nasprotovali: https://mladiplus.si/zakaj-mladi-plus/novice/375-zakona-o-ukrepih-na-podroju-pripravnitva
– o tem, da ne bomo opravljali domače naloge politike in o tem, kako bi moral izgledati sistemski zakon na področju pripravništva: https://mladiplus.si/zakaj-mladi-plus/novice/376-mladi-opravljamo-domao-nalogo-politike
– o tem, da ne pristajamo na nabiranje političnih točk: https://mladiplus.si/zakaj-mladi-plus/novice/377-ukinjanje-volonterskih-pripravnitev-ne-sme-postati-poligon-za-nabiranje-politinih-tok
