V četrtek, 12. marca 2015, bo na matičnem delovnem telesu v Državnem zboru potekala druga obravnava predloga Zakona o ukrepih s področja pripravništev, ki naj bi dokončno ukinil institut volonterskega pripravništva in prekinil številne prakse izkoriščanja zastonjske delovne sile.
Na Mladinskem svetu Slovenije, Sindikatu Mladi plus in Študentski organizaciji Slovenije nasprotujemo predlogu Zakona o ukrepih na področju pripravništva. Pričakovali smo, da bo prvi obravnavi zakona sledil proces usklajevanja in oblikovanja optimalnih rešitev s ključnimi deležniki, katerega rezultat bodo spremembe zakona, ki področje pripravništev uredilo sistemsko in dolgoročno. Rezultat tega pa je zakon, pri katerem je, upoštevajoč tudi predloge sprememb zakona, ki jih je na svoji seji potrdila tudi Vlada RS, več možnosti, da situacijo na področju pripravništev še poslabša, namesto, da bi bil obratno.
Navajamo 5 ključnih razlogov, zakaj ne podpiramo tega predloga zakona:
• ZUPPrip ukinja volonterska pripravništva, hkrati pa ne zagotavlja plačanih pripravniških mest. Ne odgovarja na ključno težavo, torej dejstvo, da mladi ne morejo priti do pripravništva, posledično do strokovnega izpita, zaradi česar ne morejo opravljati poklica. V predlogu zakona ni predvidenih sredstev, s katerimi bi se zagotovilo plačana pripravništva, kar mora biti osnovna posledica tega zakona.
• ZUPPrip ne upošteva obstoječe ureditve plačila pripravnic in pripravnikov. ZDR-1 jasno določa upravičenost plačane pripravnice ali pripravnika do plačila v deležu 70% glede na predvideno plačo za isto delovno mesto – plačilo tudi ne sme biti pod vrednostjo minimalne plače (trenutno 790,37 evra bruto).
• ZUPPrip ne temelji na realnih in relevantnih podatkih. Zakon ne temelji na dejstvih, saj ne vsebuje točnih podatkov o obsegu volonterskih pripravništev v Sloveniji. Ne obsega vseh področij oziroma skupin, ki so podvržene opravljanju volonterskega pripravništva, kar niti ni mogoče, saj ministrstva niso predložila potrebnih informacij. Ker ni pregleda dejanskega stanja pripravništev, ni mogoče predvideti posledic zakona.
• ZUPPrip nalaga vladi pripravo strategije (politike izvajanja pripravništva) šele po sprejetju zakona. To ni primerno, saj mora biti analiza osnova za sprejetje zakona in ne obratno.
• V zakonodajni proces niso bili vključeni ključni deležniki. Zaradi izključevanja različnih akterjev so bile številne pomanjkljivosti predloga spregledane. Ob mladih, ki so pravni subjekt zakona, je potrebno vključiti tudi vsa pristojna ministrstva, strokovno javnost, npr. fakultete in zbornice, ne nazadnje tudi delodajalce (šole, vrtce, sodišča, bolnišnice, itd.).
• Pripravništva morajo biti financirana sistemsko in imeti stabilni vir, evropska sredstva pa so lahko le komplementarna integralnim. Prav tako menimo, da se plačana pripravništva ne sme zagotavljati preko ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje in ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Pripravništva ne sodijo na Zavod RS za zaposlovanje ter niso del sociale.
Omeniti velja tudi 32. sejo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Državnega sveta, na kateri sta bila, po tehtni, vsebinski in argumentirani razpravi, soglasno sprejeta sklepa, s katerim (1) nasprotujejo trenutnemu predlogu zakona in predlagajo, (2) da se sprejem zakona odloži za obdobje treh mesecev. Ta čas pa se nameni pripravi obsežne razprave in analize stanja po pristojnih ministrstvih, kar bo služilo kot podlaga za vsebinsko dopolnitev ZUPPrip.
Na Mladinskem svetu Slovenije, Sindikatu Mladi plus in Študentski organizaciji Slovenije zato predlagamo:
1. Zakonodajni postopek za predlog Zakona o ukrepih s področja pripravništev naj se zamakne za določen čas (npr. treh mesecev).
2. V tem času naj vsa pristojna ministrstva opravijo potrebne analize in predstavijo podatke o številu plačanih in volonterskih pripravnikov ter vseh mladih, ki čakajo na pripravništvo.
3. V proces priprave sprememb zakona naj se vključi vse deležnike, vključno s predstavniki mladih, izobraževalnih institucij, zbornic, sindikatov, delodajalcev, itd.
4. Preuči in predlaga naj se vsebinske reforme sistema pripravništva in strokovnih izpitov, vključno z analizo kvalitete praktičnega usposabljanja, ki že poteka znotraj študijskega procesa.
5. Zagotovi naj se trajna in stabilna sredstva iz integralnega proračuna, in s tem zagotovi dovolj razpisanih plačanih pripravništev.
Tin Kampl (predsednik Mladinskega sveta Slovenije): Mladi ne pristajamo na prestižni boj in pripisovanje zaslug za reševanje problema volonterskih pripravnikov. Nihče izmed političnih odločevalcev se ne bi zganil, če jih na to ne bi opozorila civilna družba, zato je najmanj, kar od njih pričakujemo, da nas povabijo k sooblikovanju rešitev.
Zala Turšič (predsednica Sindikata Mladi plus): Vlada sama s svojimi pristojnostmi ni uspela zagotoviti podatkov o obsegu pripravništev in namesto nje domačo nalogo opravljamo mladi; mi zbiramo podatke, mi usklajujemo različne politične predstavnike in strokovnjake s tega področja, mi poznamo problematiko ter ponujamo rešitve.
Luka Špoljar (predsednik Odbora za socialna in zdravstvena vprašanja pri Študentski organizacija Slovenije): Že dalj časa obstaja konsenz vseh, da je neplačano delo nedopustno! Tudi mladinske organizacije že dalj časa opozarjamo na nedopustno opravljanje neplačanega dela v obliki volonterskih pripravništev in želimo njegovo popolno odpravo. Smo pa tudi proti nepremišljenemu in nesistemskemu načinu urejanja področja, brez predhodnih analiz, vključevanja vseh deležnikov, predvsem pa brez zagotovitve potrebnega števila plačanih pripravništev, vključno s sredstvi, ki so zato potrebna. Menimo, da je ne glede na dober namen – odpravo volonterskih pripravništev, ta predlog zakona škodljiv.
Mladinski svet Slovenije
Sindikat Mladi plus
Študentska organizacija Slovenije
