Veliko mladih odhaja na daljša potovanja, na študentske izmenjave ali na delo v tujino, pri tem pa pogosto pozabijo na administrativne postopke, kot so npr. prijava in odjava prebivališča, davčne obveznosti, socialna varnost. Je že res, da nas tega niso učili v šoli. Niti nas na to niso opominjali naši starši. Kot odgovorne osebe pa se moramo vseeno zavedati svojih dolžnosti, ki so celo zakonsko določene.
Prijava in odjava prebivališča
Ko smo pred mnogimi leti prijokali na svet, so naši roditelji izpolnili obrazec za prijavo stalnega prebivališča že v porodnišnici. Porodnišnica je nato posredovala izpolnjen obrazec upravni enoti, na območju katere se je nahajal naslov stalnega prebivališča. Tako so nam prvo prijavo stalnega prebivališča uredili naši starši. Vse do dopolnjenega 18. leta so nam dolžni prijavo ali odjavo prebivališča urejati starši, skrbniki oziroma tisti, pri katerih stalno prebivamo.
S polnoletnostjo je prijavno-odjavno obveznost naložena nam, kar pomeni, da moramo:
– prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja,
– odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odselimo z območja Republike Slovenije,
– prijaviti začasni odhod z območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece, ter
– prijaviti in odjaviti začasno prebivališče.
Če izhajamo iz predpostavke, da imamo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, potem se moramo pred odhodom v tujino razmisliti o času naše odsotnosti (pogosto je znana, npr. trajanje študentske izmenjave, čas, določen z vizumom). Če bo le-ta trajala več kot 3 mesece, potem moramo prijaviti začasni odhod z območja Republike Slovenije. Če se nameravamo za stalno odseliti z območja Republike Slovenije, potem moramo odjaviti stalno prebivališče.
Prijavo začasnega odhoda oziroma odjavo stalnega prebivališča smo dolžni urediti pred odhodom (odselitvijo), in sicer osebno na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu na območju Republike Slovenije ali prek enotnega državnega portala Republike Slovenije e-uprava s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Z našim pisnim pooblastilom lahko odjavo prebivališča opravi tudi tretja oseba.
Ko upravna enota evidentira prijavo začasnega odhoda oziroma odjavo stalnega prebivališča, nam izda ustrezno potrdilo. Po odjavi stalnega prebivališča moramo v določenem roku urediti tudi vpis te spremembe v identifikacijske dokumente oziroma jih zamenjati, kot to določajo posamezni področni zakoni. Če smo prijavili začasen odhod z območja Republike Slovenije in smo se vrnili v Republiko Slovenijo za več kot 60 dni ali z namenom, da bomo tukaj stalno prebivali, smo svojo vrnitev dolžni prijaviti pristojnemu organu v roku 8 dni po prihodu. Po uspešnem evidentiranju prijave vrnitve iz tujine, nam upravna enota izda potrdilo o prijavi vrnitve v Republiko Slovenijo.
S tem smo izpolnili šele svoje obveznosti do Republike Slovenije. Ko prispemo v ciljno državo, pa se moramo kot tujci sami pozanimati o naših obveznostih v tej državi. Zato je priporočljivo, da o prijavi prebivališča v tuji državi vprašamo naše delodajalce, institucije, kjer se izobražujemo, ali pa lokalne oziroma državne organe.
Davčne obveznosti
Davki nas spremljajo vse življenje, zato njihovo moramo negativno konotacijo čim prej spremeniti v pozitivno. Zakaj bi se celo življenje pritoževali zaradi dajatev, ki jih pač moramo plačevati? V danskem jeziku sta davek in zaklad sopomenki (davek = zaklad = skat). In dejansko pomeni plačevanje davkov polnjenje državne zakladnice. Iz te zakladnice se financirajo javna infrastruktura, javno šolstvo, javno zdravstvo, socialni transferji, pomoč gospodarstvu, itd. Torej dobrine, ki si jih vsi želimo.
Mladi se z davčnimi pojmi običajno prvič srečamo, ko opravljamo študentsko delo. Takrat beseda teče o davkih, o dohodnini, o akontaciji dohodnine, starši nas prosijo za potrdilo o šolanju, da nas bodo lahko uveljavljali kot vzdrževane družinske člane, itd. V tej fazi smo še vedno le »davčni opazovalci«, saj namesto nas za davčne obveznosti skrbijo naši starši in študentski servisi.
Pred odhodom v tujino pa prvič nastopijo okoliščine, ko moramo sami urediti davčne obveznosti. Naše davčne obveznosti (in tudi pravice!) izhajajo iz dejstva, da smo davčni rezidenti Republike Slovenije (ker imamo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče), odvisne pa so predvsem od tega, ali bomo v tujini pridobivali dohodke ali ne.
Davčni urad nas je že kot novorojenčka vpisal v davčni register, in sicer na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva. Davčni register je register davčnih zavezancev, ki vsebuje različne osebne in druge podatke, ki so pomembni za davčno službo. O vseh spremembah podatkov, ki so v davčnem registru (in jih davčni organ ne pridobi po uradni dolžnosti oziroma iz uradnih evidenc), moramo v 15 dneh po nastanku spremembe, obvestiti pristojni davčni urad.
Kadar gremo v tujino za dlje časa, še posebno, če smo nastanjeni le v eni državi, običajno tam odpremo transakcijski račun. Ker davčni register vsebuje tudi številke transakcijskih računov, odprtih pri bankah in hranilnicah zunaj Republike Slovenije, jih moramo prijaviti davčnemu uradu v 15 dneh od odprtja. Obrazec za prijavo računov v tujini lahko dobimo na spletni strani Davčne uprave ali na vseh davčnih uradih. Izpolnjeni obrazec oddamo na pristojni davčni urad ali po pošti.
V kolikor smo v tujini prejeli dohodke, jih moramo kot slovenski davčni zavezanci prijaviti slovenskemu davčnemu organu. Rezidenti Slovenije smo zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.
Če prebivate v Sloveniji, dohodek iz delovnega razmerja (npr. plačo) pa prejemate iz tujine, se praviloma za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije. To pomeni, da morate poročati davčnemu organu v Sloveniji tudi o dohodkih, prejetih iz tujine. Davčni zavezanci moramo za prvič prejeti dohodek iz delovnega razmerja vložiti napoved v 7 dneh od dneva pridobitve tega dohodka. To pomeni, da moramo izpolniti obrazec »Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve« in ga poslati pristojnemu davčnemu uradu. Napoved lahko vložimo tudi preko portala e-davki, če imamo digitalno potrdilo.
Če davčni zavezanci dohodkov iz tujine ne napovemo že v medletnih napovedih, ne bomo prejeli informativnega izračuna (razen, če smo v preteklem letu dosegli tudi obdavčljive dohodke v Sloveniji). V tem primeru moramo do 31. julija tekočega leta za preteklo leto vložiti obrazec »Napoved za odmero dohodnine za leto 201X«. V napovedi lahko uveljavljamo odbitek tujega davka ali oprostitev, obvezne prispevke za socialno varnost, davčne olajšave ter stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini.
V kolikor prebivamo in delamo v tujini, je smiselno, da na pristojnem davčnem uradu sprožimo postopek za ugotavljanje rezidentskega statusa. V kolikor postanemo nerezident Slovenije, potem smo zavezanci za plačilo dohodnine le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji (teh pa običajno nimamo, če živimo v tujini). To pomeni, da bomo vse svoje davčne obveznosti poravnali le v državi, v kateri delamo. Za formalno ureditev rezidentskega statusa moramo pri pristojnem davčnem uradu vložiti vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa, h kateri priložimo izpolnjen vprašalnik »Ugotovitev rezidentskega statusa – odhod iz Republike Slovenije« ter dokazila o našem statusu (potrdilo o davčnem rezidentstvu druge države, prijava prebivališča v tujini, pogodba o zaposlitvi, obračun plače in podobno). Na podlagi navedenega nam bo davčni urad poslal odločbo, da se od določenega datuma štejemo za nerezidenta Slovenije.
Socialna varnost
Vsaka država ima svoj socialni sistem, zato moramo tujci sami poskrbeti za svojo socialno varnost, v prvi vrsti za zdravstveno zavarovanje. Obvezno socialno zavarovana smo lahko le v eni državi. Obveznost zavarovanja v Republiki Sloveniji preneha z dnem ureditve zavarovanja v drugi državi.
Ko se zaposlimo v tujini, bomo skupaj z delodajalcem plačevali prispevke v tujo državno blagajno. Da nas ne bi tudi v Sloveniji terjali za obvezne prispevke, moramo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije posredovati potrdilo o ureditvi zavarovanja v tujini. S tem smo uredili osnovno zdravstveno zavarovanje. Slovenska posebnost, ki jo je tudi potrebno urediti, pa je dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Kadar se zaposlimo v tujini in tam tudi dejansko živimo, lahko dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji spremenimo v status mirovanja. To pomeni, da premije ne plačujemo, zato tudi nimamo kritja, dokler tega statusa ne spremenimo (npr. ko se vrnemo domov, uredimo aktivacijo zavarovanja pri zavarovalnici), zavarovalna pogodba pa še vedno ostane v veljavi. Če smo zaposleni v tujini in se pogosto vračamo domov, je priporočljivo, da obdržimo dopolnilno zdravstveno zavarovanje za čas, ko bomo doma.
Kadar pa smo v Sloveniji zavarovane osebe na začasnem bivanju v tujini (na zasebnem ali službenem potovanju, v času ko delamo v tujini, na strokovnem izpopolnjevanju ali študiju v tujini), imamo zagotovljene pravice do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Pravice do zdravstvenih storitev v tujini lahko uveljavljamo z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja oz. s konvencijskim potrdilom. Zavarovalnice sicer ponujajo različne produkte za tujce na začasnem bivanju (npr. za študente, delavce na začasnem delu v tujini ipd.), ki nam v tujih državah omogočajo približno enak obseg zdravstvenega varstva kot v Sloveniji.
Pri ostalih socialnih prispevkih, ki jih plačujemo v tujini je zadeva preprosta. V tuji državi se moramo pozanimati, katere socialne prispevke nam plačuje delodajalec, katere plačujemo mi, ter katere socialne pravice izhajajo iz plačevanja teh prispevkov. Ker socialne prispevke plačujemo v tujini, jih tam tudi izkoriščamo. Če tako prispevek za pokojnino določen čas plačujem v tujini, bom za isto obdobje prejemal tudi sorazmeren delež pokojnine iz tujine.
Zaključek
Čeprav birokracije nihče ne obožuje in nam jemlje veliko časa, se moramo kot odgovorni državljani zavedati tudi svojih dolžnosti. Z ureditvijo najnujnejših birokratskih zadev pred oziroma med odhodom v tujino se bomo izognili nevšečnostim, ki nas bi lahko kasneje spravljale v slabo voljo. Predvsem pa je pomembno, da je urejanje vseh zadev brezplačno, še več, celo ustavimo lahko nepotrebne odhodke. Zato pred odhodom v tujino uredimo nujne birokratske zadeve, da bomo lahko v miru uživali.
Avtor: Tomaž Kuralt, mag. ekon. in posl. ved., strokovnjak za davčno pravo.
V kolikor te tema zanima in si želiš individualnega svetovanja, nam piši info@mladiplus.si. Več o individualnem svetovanju pa si lahko prebereš tudi tukaj.
