Počitnice so se začele, z njimi pa za marsikoga tudi počitniško delo. Ker se večina študentov in dijakov, ki opravlja počitniško delo, poslužuje dela preko študentske napotnice, vam želimo podati nekaj informacij o pravicah (in dolžnostih), ki izhajajo iz te vrste dela. V članku boš izvedel/a kdo lahko opravlja študentsko delo, pomembne podatke o študentski napotnici in pravici do izplačila, osnovnih pravicah med opravljanjem dela in kaj storiti v primeru kršitev.
Kdo sploh lahko opravlja študentsko delo?
Študentsko delo lahko opravljajo osebe:
• s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
• s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
• s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.
Če se ti pogoji med letom spremenijo (diplomiranje, izpis, zaposlitev, itd.), izgubiš pravico do študentskega dela in do vseh ugodnosti, ki so vezane na status dijaka ali študenta.
Začasna in občasna dela preko študentskega servisa pa lahko opravljajo tudi:
• dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole),
• osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta,
• študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.
Kaj moram urediti pred začetkom študentskega dela?
Če še nisi včlanjen/a v študentski servis (oziroma pooblaščeno organizacijo za posredovanje študentskega dela), je to prva stvar, ki jo moraš urediti pred začetkom študentskega dela. Pri včlanjevanju potrebuješ osebno izkaznico, davčno številko, številko bančnega računa in potrdilo o statusu.
Vendar ti že tukaj svetujemo, da se o različnih posrednikih študentskega dela vnaprej pozanimaš. Pooblaščene organizacije namreč nudijo, poleg posredovanja študentskega dela, mnogo različnih dodatnih storitev (zalaganje izplačil, beleženje izkušenj, popusti, elektronsko naročanje napotnic ipd.), zato je najbolje, da izbereš tisto, ki najbolj ustreza tvojim potrebam.
Študentska napotnica:
Ko se včlaniš v študentski servis, lahko naročiš/dvigneš študentsko napotnico (vendar nujno pred začetkom dela). Pred pričetkom dela mora delodajalec ožigosati in podpisati en izvod napotnice in ti ga izročiti – s tem je napotnica tudi veljavna. Ko je delo zaključeno, delodajalec agenciji za posredovanje dela vrne dva izvoda napotnice in se s tem strinja s plačilom zneska študentu, ki je naveden na napotnici in je skupaj z računom tudi izterljivo.
Obstajata dve vrsti napotnic:
-navadna se izda ko delo opravljaš krajši čas oziroma za enkratno izplačilo;
-stalna se izda v primeru, ko na določenem podjetju delaš daljše obdobje.
Vedeti pa moraš tudi, da v primeru da prejmeš na napotnico enotno nakazilo, ki bo višje od 400€ oziroma 88,88€*, se ti bo sproti od zneska nakazila odvedla akontacija dohodnine v višini 25% nakazila.
*V primeru, če si starejši/a od 26 let in če si se vpisal/a na študij pred 26 letom in si na dodiplomski študij vpisan/a več kot 6 let, oziroma več kot štiri leta na podiplomski študij.
Pomembno je, da ob koncu dela poskrbiš, da delodajalec izpolne četrti izvod napotnice (datum začetka in konca dela) ter ga podpiše in ožigosa. Priporočljivo je tudi, da se pred pričetkom dela dogovoriš o vrsti dela, obdobju dela, urni postavki, načinu plačila in medsebojnih pravicah in obveznostih ter o drugih podrobnostih razmerja).
Kaj storiti, če mi podjetje kljub dvignjeni napotnici ne plača za opravljeno delo?
Podjetje mora nujno vrniti napotnico na študentski servis najkasneje v roku 8 dni po opravljenem delu. Če je temu tako znesek lahko iztržiš; v nekaterih primeru študentski servis založi znesek in nato sam terja plačilo od podjetja. Vsi servisi imajo oblikovan tudi rizični sklad. To je sklad, kamor servis shranjuje del svojih sredstev za primere, da delodajalec ne nakaže plačila. Za več informacij se pozanimaj na svojem študentskem servisu. Pametno je tudi, da vnaprej preveriš, če je delodajalec neplačnik in se s tem morebiti zavaruješ pred neizplačilom. Seznam neplačnikov najdeš tukaj.
Kakšen je postopek v primeru, da mi podjetje ne plača za opravljeno delo?
V tem primeru lahko:
• Kontaktiraš študentski servis, ki te je napotil na delo k delodajalcu in pri tem pojasniš okoliščine spora oziroma kršitve. Študentski servis praviloma kontaktira delodajalca in ga opozori na izpolnjevanje obveznosti.
• Pisno zahtevaš, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Najbolje, da zahtevek pošlješ priporočeno ali po elektronski pošti, kar lahko uporabiš kot dokaz v morebitnem nadaljnjem postopku. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi, ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve lahko:
– v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti zahtevaš sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem;
– ali / in predlagaš posredovanje inšpektorja za delo v sporu. Seznam območnih enot Inšpektorata za delo najdeš tukaj.
Kakšne so moje pravice in obveznosti, ko opravljam študentsko delo?
Zakon o delovnih razmerjih določa tvoje pravice in obveznosti na področju delovnega časa, odmorov in počitkov, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let ter odškodninski odgovornosti. Več o teh pravicah si lahko prebereš v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), nekaj osnovnih pa bomo pojasnili tudi tukaj:
• Pravica do odmora: delavec, ki dela polni delovni čas (8 ur/dan) je upravičen do odmora, ki traja 30 min. V kolikor delavec delo opravlja manj kot 8 ur, vendar vsaj 4 ure, je opravičen do odmora, sorazmerno s časom prebitim na delu (če delaš 4 ure, si torej upravičen/a do 15min odmora). Čas odmora med dnevnim delom se šteje v delovni čas.
• Odškodninska odgovornost: glede na Zakon o delovnih razmerjih, mora dijak/študent, ki na delu ali v zvezi z delom, delodajalcu povzroči hudo škodo, le-to povrniti. Prav tako pa v primeru tebi storjene škode odgovarja delodajalec. Če si torej oškodovan med delom ali v zvezi z delom, ti jo mora delodajalec povrniti. Za povrnitve odškodnine se upoštevajo splošna pravila civilnega prava.
V primeru, da meniš, da so ti s strani delodajalca kršene zgoraj naštete pravice, ti predlagamo iste postopke, kot v primeru neizplačila (kontaktiranje študentskega servisa; pisna zahteva; posredovanje inšpektorja).
