Vlada je na seji 30. 1. 2014 sprejela Jamstvo za mlade – izvedbeni načrt 2014 – 2015. Ključni cilj je hitrejša aktivacija mladih brezposelnih. Pri procesu komentiranja ukrepov smo ves čas s konstruktivnimi predlogi sodelovali tudi v Sindikatu Mladi plus ter na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), skupaj z mladinskimi organizacijami MSS, Mreža MaMa, Zavod Ypsilon in ŠOS. Program Jamstvo za mlade je korak v pravo smer in ga pozdravljamo, se pa vsi akteri zavedamo, da bo potrebno za zaposlovanje mladih v Sloveniji narediti še veliko več.
V nadaljevanju kopiramo novico o programu s spletne strani Ministrstva za delo:
Vlada Republike Slovenije je sprejela Jamstvo za mlade – izvedbeni načrt 2014 – 2015. Ključni cilj je hitrejša aktivacija mladih brezposelnih.
Izvedbeni načrt opredeljuje način izvajanja Jamstva za mlade, vlogo javnih organov in drugih organizacij, način financiranja, način spremljanja napredka in časovni okvir. S sprejetjem dokumenta se je torej zagotovil izvedbeni načrt za slovensko Jamstvo za mlade, vključno z ukrepom, ki bo sofinanciran v okviru evropske Pobude za zaposlovanje mladih.
Skupno bo za izvajanje Jamstva za mlade namenjenih:
v letu 2014 74 milijonov evrov za 63.000 vključitev,
v letu 2015 83 milijonov evrov za več kot 63.000 vključitev.
V obeh letih bo torej za Jamstva za mlade namenjenih več kot 157 milijonov evrov. Izvedbeni načrt na enem mestu združuje ukrepe vseh resorjev, ki vplivajo na večjo zaposljivost mladih in aktivirajo mlade na trgu dela ter tako neposredno ali posredno učinkujejo v skladu s ciljem Jamstva za mlade in je usmerjen v ključne probleme mladih na slovenskem trgu dela in odgovarja na zastavljene izzive Evropske Komisije, ki so zajeti v Svežnju za zaposlovanje mladih.
Dokument sledi strukturi, kot jo je predlagala Evropska Komisija, da se zagotovi preglednost in primerljivost izvedbenih struktur med državami članicami. Gre za 36 različnih ukrepov, ki so razporejeni v štiri stebre:
prvi steber (preventivni ukrepi): štipendiranje, napovedovanje potreb na trgu dela, praktično usposabljanje že v času izobraževanja, vseživljenjska karierna orientacija, itd.,
drugi steber (ukrepi takoj po nastanku brezposelnosti): priprava individualnega načrta, svetovanja, vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, nacionalne poklicne kvalifikacije, projektno učenje za mlade, itd.,
tretji steber (po treh mesecih brezposelnost):, mentorske sheme, podjetniško svetovanje, oprostitve plačil prispevkov, pri tretjem stebru gre za bolj ciljane ukrepe, od poglobljenega svetovanja, do vključevanja v dodatne ukrepe APZ za povečanje zaposljivosti,
četrti steber (po štirih mesecih brezposelnosti): vključevanje v dodatne ukrepe APZ, sofinanciranje pripravništva, javna dela in drugo.
S sprejetjem Jamstva za mlade Slovenija jamči, da bo vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajša oblika institucionalnega ali praktičnega usposabljanja, v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ključni cilji jamstva so:
izboljšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev,
hitrejša aktivacija mladih brezposelnih in
zmanjšanje same brezposelnosti.
Brezposelnim bodo ukrepi na voljo takoj po nastanku brezposelnosti (prijava na Zavod RS za zaposlovanje) in se bodo krepili tekom njihove brezposelnosti ter se prilagajali potrebam specifičnih posameznih ciljnih skupin mladih. Poleg ukrepov, ki so namenjeni brezposelnim mladim, pa izvedbeni načrt vključuje tudi vrsto preventivnih ukrepov, namenjenih šolajoči mladini na vseh ravneh izobraževanja.
Koordinator jamstev je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ukrepe pa so predlagala tudi ministrstva, ki so pristojna za gospodarstvo, šolstvo, kulturo in kmetijstvo. Pri predlaganih ukrepih je mnogo večji poudarek kot do sedaj na preventivnem in sistemskem ukrepanju, ki ima tudi dolgoročne učinke. Ključni ukrepi so povezani z boljšim napovedovanjem bodočih potreb na trgu dela, večji dostopnosti vseživljenjske karierne orientacije na vseh ravneh izobraževanja s ciljem, da bi se več mladih odločalo za poklice, kjer je zaposlitev bolj dostopna. Več je tudi povezovanja med izobraževanjem in trgom dela, kar je eden večjih problemov pri zaposlovanju mladih. Predvideno je sistematično spremljanje izvajanja ukrepov in njihovo vrednotenje glede na zastavljene kazalnike, tako na sistemski ravni, kakor tudi na ravni posameznih ukrepov. S sistematičnim vrednotenjem pa se bodo spremljali učinki sistemskih ukrepov in ciljev, ki so zastavljeni ob pripravi ukrepa.
VIR: Spletna strani MDDDSZ
