Sindikat Mladi plus je ob 7. oktobru, dnevu dostojnega dela, opozoril na nedostojen položaj mladih na trgu dela v Sloveniji. Sporočilo za javnost in izjavo sekretarke Dalie Cerovšek lahko preberete s klikom na ” več”.
Ljubljana, 7. oktober 2013
IZJAVA ZA JAVNOST SINDIKATA MLADI PLUS OB DNEVU DOSTOJNEGA DELA
»Dostojno delo za mlade – sanje iz pravljice?«
Sindikat Mladi plus ob dnevu dostojnega dela opozarja, da so mladi v Sloveniji v nedostojnem položaju. Imamo rekordne visoke statistike brezposelnosti med mladimi. Med mladimi, ki so zaposleni, mnogi delajo v negotovih oblikah dela kot so prisilni s.p.-ji, agencijsko delo, honorarna dela, in volonterska pripravništva. Še posebej volonterska pripravništva so res suženjska oblika obveznega zastonjskega dela. Hkrati pa se znotraj skupine mladih najdejo še posebno ranljive skupine kot so mladi migranti, mlade ženske in mladi s posebnimi potrebami. Zato ob dnevu dostojnega dela mladi pozivamo: »Pokažite tudi nam, kaj pomeni besedna zveza »dostojno delo«, naša generacija je skorajda ne pozna«.
Ob svetovnem dnevu dostojnega dela
Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC) je leta 2008 7. oktober razglasila za svetovni dan dostojnega dela, katerega namen je spodbujanje dostojnega dela in delavskih pravic. V trenutni ekonomski situaciji so ravno delavci tisti, ki nase prevzemajo breme gospodarske krize in so podvrženi negotovim oblikam zaposlovanja, ob tem pa ostajajo brez socialnih pravic. Temu pa so najbolj povrženi ravno mladi delavci. Zato smo se na Sindikatu Mladi plus, ki je del Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), odločili, da v okviru dneva dostojnega dela predstavimo negotov položaj mladih na trgu dela v Sloveniji in seveda pozovemo k nadaljnjemu reševanju le-tega.
Možnosti za mlade v Sloveniji: brezposelnost ali prekerno delo?
Brezposelnost med mladimi v Sloveniji je v letošnjem letu s 23,6 odstotki dosegla svoj vrhunec. Vendar pa brezposelni mladi niso edini mladi, ki se srečujejo s problemi na trgu dela v Sloveniji. Kajti tudi tistim mladim, ki najdejo zaposlitev socialna varnost ni nujno zagotovljena. Zaposlitvene možnosti mladih v Sloveniji so namreč v veliki meri začasne in prekerne. Tako je bilo v letu 2012 med vsemi zaposlenimi starimi med 15 in 24 let v Sloveniji takšnih mladih, ki so opravljali delo za določen čas kar 72 odstotkov, medtem ko je bilo v povprečju takšnih v Evropski uniji 42,2 odstotka . Kar 40 odstotkov zaposlenih mladih v Sloveniji pa je zaposlenih s krajšim delovnim časom.
Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladi plus: »Pri zaposlitvenih oblikah mladih gre poleg pogodb za določen čas in krajši delovni čas, še za ostale negotove oblike dela: honorarna dela, agencijsko delo ter tudi za prisilne s.p.-je, kjer mladi izpolnjujejo vse obveznosti z naslova rednega delovnega razmerja pri enem delodajalcu, vendar pa si prispevke vseeno plačujejo sami – preko s.p-ja. Izpolnjujejo torej obveznosti delavca, medtem ko delavskih pravic nimajo.«
Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladi plus: »Poseben problem mladih na trgu dela v Sloveniji predstavljajo tudi volonterska pripravništva. Število pripravništev sicer skozi leta (predvsem v vzgoji in izobraževanju) ostaja približno isto. Vendar pa se pripravništva, ki so bila včasih plačana, spreminjajo v neplačana (volonterska), zato trenutno obstaja velik porast volonterskih pripravništev v primerjavi s plačanimi. Glede na anketo, ki jo je izvedel Sindikat Mladi plus, je tako 61% od 345 mladih, ki so izpolnili anketo, pripravništvo opravljalo brez kakršnega koli plačila. Volonterski pripravniki kljub temu, da opravljajo delo, nimajo nobenih iz dela izhajajočih pravic, razen povrnjenih potnih stroškov in stroškov malice.«
Vse zgoraj opisane oblike dela mladim ne predstavljajo nobene socialne varnosti in jim ne omogočajo nikakršnega osamosvajanja. Zato na Sindikatu Mladi plus pozdravljamo ukrepe države, ki so namenjeni reševanju teh problemov ter pozivamo k nadaljnjemu izvajanju obstoječih in k sprejemanju novih ukrepov, ki bodo položaj mladih v Sloveniji izboljšali tako na kratki kot tudi na dolgi rok.
Kaj pa posebno ranljive skupine mladih?
Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladi plus: »Če je trenutna situacija za mlade na trgu dela že tako težka, pa se znotraj skupine mladih najdejo še posebno ranljive skupine kot so mladi migranti, mlade ženske in mladi s posebnimi potrebami.«
Mlade ženske so v primerjavi z mladimi moškimi v večji meri zaposlene za določen čas. Tako je bilo v letu 2012 med vsemi zaposlenimi ženskami med 15im in 24im letom starosti, za določen čas zaposlenih kar 85,3 odstotka, medtem ko je bilo med moškimi takšnih 62,4 odstotka (Vir: EUROSTAT, 20. september 2013). Statistike o mladih migrantih ter mladih s posebnimi potrebami se v Sloveniji ali ne spremljajo ali pa niso javno dostopne, tako da točnih podatkov o teh skupinah nismo našli. Vendar pa se v praksi kaže, da so mladi delavci migranti pogosto žrtve prekernega dela, mladi s posebnimi potrebami pa težko prehajajo na trg dela.
V Sindikatu Mladi plus si zato ob dnevu dostojnega dela želimo, da bi se uredil tudi položaj teh manjših, vendar še posebej ranljivih skupin mladih. Namreč, dolžnost vsake solidarne družbe in države (tudi Slovenije) je, da deluje vključujoče in kot takšna poskrbi za integracijo vseh družbenih skupin.
Kontaktna oseba:
Dalia Cerovšek
Sekretarka Sindikata Mladi plus
E: dalia@mladiplus.si
