Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije, Mreže MaMa, sindikata Mladi plus in Študentske organizacije Slovenije so se v torek, 17. septembra 2013, srečali z ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernejem Pikalom.
Glavni namen sestanka je bila seznanitev obeh strani s položajem mladih na različnih področjih in v različnih dokumentih. Trenutno potekajo usklajevanja strateških dokumentov, ki bodo pomembno vplivala oblikovanje politik za mlade in mladinskih politik v naslednjih nekaj letih.
Glavne tematike sestanke so bile:
ukrepi MIZŠ znotraj mehanizma Jamstva za mlade,
priprava izvedbenih načrtov Nacionalnega programa za mladino,
vloga Urada RS za mladino,
umestitev mladih oz. prioritet za mlade v operativni program, ki bo podlaga za črpanje kohezijskih sredstev v naslednji finančni perspektivi EU (2014 – 2020),
sklic in delovanje Sveta Vlade RS za mladino,
izvajanje programov za mlade in mladinske organizacije znotraj programa Erasmus plus.
Minister Pikalo s sodelavci nas je seznanil, da se na področju oblikovanja konkretnih ukrepov mehanizma Jamstvo za mlade MIZŠ usklajuje z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve, invalide in enake možnosti. Pri tem je poudaril, da tako kot resorno ministrstvo za ta mehanizem tudi sami razmišljajo širše od samega nabora ukrepov, ki bodo podlaga za črpanje 9 milijonov evrov kolikor si jih je Slovenija izborila na zadnjem Evropskem svetu. Predstavniki mladih smo pozdravili prizadevanja ministrstva in obenem opozorili na pomen in pomembnost medresorskega usklajevanja že v fazi priprave ukrepov.
Tudi pri Nacionalnem programu mladino so pred nami naslednji koraki. Jutri (op.a. 18. septembra) bo v Državnem zboru potekala javna predstavitev mnenj o Resoluciji o Nacionalnem programu za mladino. Zapletov pri sprejemanju nacionalnega progama ni pričakovati, kar pomeni, da bo potrebno čim prej pripraviti kakovostne izvedbene načrte nacionalnega programa. Na ministrstvu so nam zatrdili, da so osnutki izvedbenih načrtov že v zaključni fazi priprav, ter poudarili, da bosta MIZŠ in URSM pri njihovi pripravi koordinirala procese in skušala zagotoviti maksimalno angažiranost drugih ministrstev. V tem okviru smo predstavniki mladih izpostavili vlogo URSM in predvsem problem opolnomočenja samega Urada, saj se je izkazalo, da je obseg nalog, ki jih mora opraviti Urad včasih preprosto preobsežen. Predstavniki mladih vidimo kot eno glavnih nalog URSM, da znotraj državne uprave oz. vlade zagovarja mlade in politike za mlade, zato si želimo močnega Urada RS za mladino. Minister je povedal, da na MIZŠ vlogo URSM vidijo v horizontalnem povezovanju in koordiniranju politik za mlade in mladinskih politik, obenem pa je opozoril na finančne omejitve, ki so trenutno realno stanje, in se jim noben državni organ ne more izogniti.
V nadaljevanju smo se pogovarjali tudi o preseku stanja na področju umeščanja mladih v operativni program (OP). Dobili smo zagotovilo, da je večina naših predlogov, tudi po medresorskih usklajevanjih, ostala v OP, kar pa še ne pomeni, da bo tako tudi na koncu, saj je na vrsti usklajevanje z Evropsko komisijo, ki bo slovenski OP pregledala in korigirala v skladu s priporočili, ki jih je v preteklosti podala Sloveniji. S strani ministrstva je bilo izpostavljeno, da je mogoče, da bo področje mladih postalo samostojna prednostna os, kar bi pomenilo, da se vsi ukrepi namenjeni mladim združijo v en okvir, žal pa tega ni moč zagotovo potrditi. Predstavniki mladih smo bili zadovoljni s tem, da so naši predlogi bili upoštevani.. Z ministrstvom smo se tudi dogovorili, da jim posredujemo predloge ukrepov in sprememb partnerskega sporazuma, ki smo jih posredovali na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je zadolženo za pripravo OP.
Glede izbire nacionalnega izvajalca prihodnjega programa za mlade in mladinske organizacije v okviru evropskega programa Erasmus plus, nam je bilo povedano, da postopki za izbiro že tečejo. Ministrstvo se je odločilo, da bomo v Sloveniji zadržali model dveh agencij, ki bosta skrbeli za izvajanje programa Erasmus plus, saj je glavni kriterij uporabniška izkušnja, ki je pri modelu dveh agencij, kot jih imamo tudi sedaj zelo dobra. S tem smo zadovoljni tudi predstavniki mladih, ki smo opozorili, da bi kakršnikoli problemi pri implementaciji prihodnjega evropskega problema za mlade lahko povzročili veliko problemov v mladinskem sektorju.
Na koncu smo se dotaknili tudi Sveta Vlade RS za mladino, ki je po vladnem imenovanju članov sveta pripravljen za delo. Prva seja Sveta naj bi potekala v začetku oktobra, točnega datuma še nismo dobili, saj se termin še usklajuje s predsednico vlade Alenko Bratušek, ki se bo prve seje tudi udeležila. V prihodnjih tednih bodo še potekali neformalni pogovori o načinu dela in agendi sveta, pri čemer je jasno, da bodo na prvi seji sveta ministrstva pripravila in predstavila svoje normativne načrte in programe, ki se dotikajo deležnikov, ki smo zastopani v Svetu, kar smo predstavniki mladih tudi predlagali na sestanku s predsednico vlade.
Delovni sestanek z ministrom Pikalom je minil v konstruktivnem duhu in obojestranski želji po oblikovanju takšnih ukrepov in politik, ki bodo naslavljali probleme mladih in jih kratkoročno ter predvsem dolgoročno tudi reševali. Mladinski svet Slovenije, Mreža MaMa, sindikat Mladi plus in Študentska organizacija Slovenije že vseskozi poudarjamo, da so opolnomočeni in resnično avtonomni mladi garant pogoj za boljšo prihodnosti naše države in vse naše aktivnosti na področju zagovorništva so usmerjene v to, da takšen položaj mladim tudi izborimo.
