Organizacija združenih narodov je razglasila 12. avgust za mednarodni dan mladih, ko se posebej razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi po vsem svetu. Letošnji mednarodni dan mladih daje še posebej velik poudarek mobilnosti in migracijam mladih. Ob tej priložnosti smo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikatu Mladi plus pripravili izbor podatkov o položaju mladih ter tudi nabor predlaganih ukrepov za izboljšanje njihovega položaja.
Ljubljana, 12. 8. 2013
OB MEDNARODNEM DNEVU MLADIH
Organizacija združenih narodov je razglasila 12. avgust za mednarodni dan mladih, ko se posebej razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi po vsem svetu. Mednarodni dan mladih je del širšega Svetovnega akcijskega programa za mladino, katerega cilj je promoviranje blaginje ter načina življenja mladih. Letošnji mednarodni dan mladih daje še posebej velik poudarek mobilnosti in migracijam mladih. Ob tej priložnosti smo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikatu Mladi plus pripravili izbor podatkov o položaju mladih ter tudi nabor predlaganih ukrepov za izboljšanje njihovega položaja.
Brezposelnost kot vse bolj pogost vstop na trg dela
Po zadnjih podatkih za julij 2013 je bilo med registrirano brezposelnimi 26.990 oseb, starih do 29 let, kar je več kot 70 odstotkov višja številka, kot je bila julija 2008 (15.475). Še posebej zaskrbljujoč je dvig brezposelnosti v starostni skupini 25 do 29 let, kjer je številka v istem času poskočila za več kot 90 odstotkov, iz 8.988 na 17.260 (ZRSZ, julij 2013)
Če pogledamo brezposelnost mladih glede na kohezijske regije, vidimo da je junija 2013 bilo v Vzhodni Sloveniji 6.581 registrirano brezposelnih mladih starih med 15 in 24 let ter 10.108 mladih v starosti med 25 in 29 let. Medtem je bilo v Zahodni Sloveniji v istem času v prvi starostni skupini 3.220 in v drugi starostni skupini 6.599 registrirano brezposelnih oseb. Četudi je vidno, da je v Vzhodni Sloveniji opazno več brezposelnih mladih, pa ne smemo mimo dejstva, da se je v Zahodni Sloveniji število registrirano brezposelnih mladih med 15 in 29 let od decembra 2008 do junija 2013 skorajda podvojilo – iz 5.048 na 9.819 (ZRSZ, julij 2013).
Začasnost pri zaposlitvi, volonterstvo pri pripravništvu
Zaposlitvene možnosti, ki se ponujajo mladim, so v veliki večini začasne, poleg tega se vse bolj razraščajo tudi volonterska pripravništva. Tako je delež začasnih zaposlitev med zaposlenimi v starosti od 15 do 24 let v zadnjem četrtletju 2012 bil 71,4 odstotkov, kar je daleč največ v EU28. Med ženskami v tej starostni skupini je delež že 84,4 odstotkov (EUROSTAT, julij 2013). Po podatkih SURS iz drugega četrtletja 2012 je bilo med 49.000 zaposlenimi v tej starostni skupini le 30,6 odstotka zaposlenih za nedoločen čas. Vse več je tudi volonterskega pripravništva. Zadnji tak primer je razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je za prihodnje šolsko leto razpisalo le volonterska pripravništva, 200 v osnovnih šolah in 64 v vrtcih. Na razpis, vloge so odpirali v začetku minulega meseca, se je prijavilo kar 688 kandidatov. Pripravništvo je pogoj za opravljanje strokovnega izpita s področja izobraževanja, ki ga šole zahtevajo ob zaposlitvi.
Anketa Sindikata Mladi plus, ki smo jo predstavili 13. marca letos na novinarski konferenci o problematiki volonterskega pripravništva, ne pušča dvomov. Kar 61% izmed 345 oseb, ki so do tega dne sodelovale v anketi, namreč v času opravljanja pripravništva ni prejelo nobenega prejemka – niti povračila potnih stroškov in malice.
Izselitev iz Slovenije – vse bolj pogosta rešitev mladih
V letu 2012 se je iz Slovenije uradno odselilo 3.392 mladih oseb (3.220 v 2011); med temi je bilo 1.822 tujih državljanov (2.345 v 2011); med odseljenimi mladimi državljani Slovenije v 2011 je bilo 147 takih, ki so imeli višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. V nobenem letu po osamosvojitvi se iz Slovenije ni odselilo toliko njenih državljanov kot v letu 2012, saj se je odselilo 1570 mladih državljanov Slovenije (875 v 2011). Da je trend izjemno zaskrbljujoč, nam pove tudi podatek, da se je število državljanov RS starih med 20 in 29, ki so se izselili, skoraj podvojilo – iz 692 v letu 2008 na 1.231 v letu 2012 (SURS, avgust 2013).
KAJ TOREJ NAREDITI?
Sindikat Mladi plus se kot del Zveze svobodnih Sindikatov Slovenije intenzivno vključuje v proces implementacije tako imenovanega Jamstva za mlade v slovenski prostor. V kampanji za Jamstvo za mlade aktivno sodelujejo tudi ostale organizacije iz mladinskega sektorja – Mladinska Mreža MaMa, Mladinski svet Slovenije in Študentska organizacija Slovenije. Slovenija je namreč v skladu z junijsko odločitvijo Evropskega sveta upravičena do posebnih sredstev za zaposlovanje mladih, ki bodo znesla približno 8-10 milijonov evrov, pri čemer morajo države članice, upravičene do sredstev iz pobude za zaposlovanje mladih, do konca leta sprejeti načrt za odpravo brezposelnosti mladih, tudi z izvajanjem “jamstva za mlade”.
V tej luči bi bilo potrebno
1. Vzpostaviti nacionalni program izvajanja ustrezno plačanega pripravništva.
Po zgledu ukrepa plačanega pripravništva iz socialnega varstva, ki je bil sofinanciran iz evropskih strukturnih skladov, naj se uredi še za ostala pripravništva, ki jih predpisuje zakonodaja kot obvezna (npr. pedagoški – vzgoja in izobraževanje, pravniki, socialno varstvo, zdravstveni delavci itd.). Ukrep bi nujno moral veljati za mlade do 30. leta starosti, saj za mlade do 24. leta pride v manjši meri v poštev.
Namen programa bi bilo zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve za obdobje najmanj 12 mesecev (oz. najmanj za obdobje kot je predpisano za opravljanje obveznega pripravništva v področni zakonodaji) z namenom pridobivanja in krepitev sposobnosti, znanj, veščin in spretnosti iskalcev prve zaposlitve na področjih katerih obstoječe znanje brez pripravništva oziroma delovnih izkušenj in opravljanja strokovnega izpita ne omogoča neposredne zaposlitve na tem področju.
2. Razširiti ukrep projektnega učenja za mlade (PUM)
Glede na to, da je po uradnih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje med brezposelnimi mladimi v starostnem obdobju 15-29 let kar 28% z (ne)dokončano osnovno šolo, kar je ogromno, bi veljalo razširiti ukrep projektnega učenja za mlade (PUM) na ciljno skupino mladih do 30 leta starosti. Vsebinsko bi PUM razširili tudi na izvajanje intenzivnih krajših usposabljanj iz različnih področij, med drugim t.i. zelene ekonomije in kulturne produkcije, kar pomeni da je potrebno tudi razširiti nabor strokovnih vsebin za redno usposabljanje mentorjev.
3. Vzpostaviti posebno svetovalno mrežo za mlade registrirano brezposelne v okviru Zavoda RS za zaposlovanje
Glede na nič kaj optimistične podatke Urada RS za makroekonomsko analizo (UMAR), ki po zadnji gospodarski napovedi napoveduje za leto 2014 122.800 registrirano brezposelnih, in glede na že opisan oster dvig števila brezposelnih mladih bi veljalo vzpostaviti posebno svetovalno mrežo za mlade registrirano brezposelne v okviru Zavoda RS za zaposlovanje.
Ta mreža bi bila sestavljena iz mladih oseb z ustreznimi kompetencami, katere bi bile izbrane preko potrebnih javnih razpisnih postopkov. Vsi svetovalci mladih bi se vključili v poseben program dodatnega usposabljanja, katerega program bi se pripravil v sodelovanju z mladinskimi organizacijami in socialnimi partnerji. Tako postavljena svetovalna mreža bi imela možnost večkanalnega poslovanja, torej tudi biti mobilna. Mreža bi tudi bila tudi ustrezno umeščena v sistem vseživljenjske karierne orientacije in tudi mrežo kariernih centrov.
4. Sprememba in ponovitev APZ ukrepa Prvi izziv za zaposlovanje mladih brezposelnih, prijavljenih na Zavodu RS za zaposlovanje.
Po informacijah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je od junija 2012, ko je bilo objavljeno javno povabilo, prispelo več kot 3.500 ponudb za subvencionirano zaposlitev brezposelnih mladih, kar pomeni zaposlitev skoraj 3.000 brezposelnih mladih do 30. leta starosti.
Prvi izziv bi ponovili pod malce spremenjenimi pogoji, in sicer bi se med drugim mlado osebo zaposlilo za nedoločen čas.
Lep pozdrav,
Ekipa Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikata Mladi plus
Kontaktna oseba:
Goran Lukič
Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi
E: goran.lukic@sindikat-zsss.si
M: +386 31 517 201
