Predstavniki mladih, Uroš Skrinar (Mreža MaMa), Dalia Cerovšek (sindikat Mladi plus), Mitja Urbanc (Študentska organizacija Slovenije – ŠOS) in Tea Jarc (Mladinski svet Slovenije – MSS) so se danes srečali z državno sekretarko v Kabinetu predsednice Vlade Tamaro Vonta in izpostavili pereče probleme, s katerimi se v Sloveniji vsak dan sooča vse več mladih. Dogovorili so se, da se v kratkem sestanejo s predsednico Vlade Republike Slovenije Alenko Bratušek. Prav tako je ga. Vonta zagotovila, da bo Vlada RS ponovno vzpostavila delovanje Sveta vlade RS za mladino, kot osrednje posvetovalno telo med vlado in mladimi in napovedala, da bo v parlamentu organizirana javna predstavitev mnenj o Resoluciji Nacionalnega programa za mladino.
V zadnjem letu je bilo s strani različnih odločevalcev slišali veliko obljub na temo izboljšanja položaja mladih na trgu dela, sprejema Nacionalnega programa za mladino ter strategije zaposlovanja mladih. V tem času, od januarja 2012 do decembra 2012, pa smo po podatkih Eurostata v Sloveniji doživeli najvišji porast stopnje brezposelnosti mladih v EU, in sicer s 16,7 % na 27, 1 %. Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji v zadnjih mesecih sicer niha, vendar ostaja okoli 24–25 %. Ob tem pa smo tudi večkrat slišali, da mladi niso prioriteta, ko govorimo, da je treba vlagati v zaposlovanje mladih in mladinski sektor. Z neinvestiranjem v mlade se tudi nam lahko kmalu zgodi 38-odstotna stopnja brezposelnosti mladih, kot je v Italiji, ali celo 59-odstotna, kot je v Španiji. Zaradi tega mladi v Sloveniji potrebujejo dejanja, ne obljub.
Tea Jarc, predsednica MSS, je danes izpostavila, da so predstavniki mladih in organizacij za mlade ponovno stopili skupaj ter predstavnike Vlade RS opozorili na posledice naraščajoče stopnje brezposelnosti mladih v Sloveniji in jih pozvali k takojšnjemu ukrepanju. »Mladi smo namreč družbena skupina, ki se sooča z oteženim in počasnim prehodom na trg dela, volonterskim pripravništvom, socialno izključenostjo, reševanjem prvega stanovanjskega vprašanja, oteženim doseganjem avtonomije, poznim prevzemanjem družbene odgovornosti itd.,« je poudarila Tea Jarc. To so razlogi, da mladi potrebujemo drugačne ukrepe kot druge starostne oz. družbene skupine. Posledično nas to privede do vprašanja: kdo bo danes in čez 10 let gonilo družbenega napredka, kdo bo ustvarjal gospodarsko rast ter kdo bo ves ta čas »polnil«pokojninsko blagajno? Tudi mladi. Zato potrebujemo strategijo zaposlovanja mladih, medresorski pristop k reševanju mladinske brezposelnosti ter ostalih problematik, s katerimi se soočajo mladi, kakovosten Nacionalni program za mladino in načrtno ter učinkovito črpanje sredstev iz evropskih skladov. Slednje pa je predvsem naloga države. Od države ne pričakujemo privilegijev, zahtevamo pa, da nam zagotovi pogoje ali možnosti, ki bodo omogočali rast, razvoj in osamosvajanje vseh zdajšnje in prihodnjih generacij mladih.
Mitja Urbanc, predsednik ŠOS, je povedal, da so v Študentski organizaciji Slovenije veseli, da se bo tudi na njihovo pobudo v državnem zboru odprla širša javna razprava na temo Nacionalnega programa za mladino. »Prav je, da ima vsak možnost predstaviti svoje stališče do tako pomembnega dokumenta za mlade in da skozi dialog še vedno poskušamo najti ustrezne rešitve in zagotovimo čim bolj optimalen dokument. Mladi smo enotni glede problemov zaposlovanja, stanovanjske problematike, zdravja in drugih, s katerimi se soočamo, in želimo si, da nam prisluhnejo, saj imamo poleg neposrednega vpogleda v probleme tudi predloge rešitev. Kdo drug je bolj primeren, da odloča o prihodnosti mladih, kot mi, mladi, sami,« je še opozoril Urbanc in poudaril nujnost celovitega urejanja problematike mladih skozi strategijo zaposlovanja mladih in Nacionalnega programa za mladino in podobnih dokumentov.
Uroš Skrinar, direktor Mreže MaMa je poudaril, da časa ni več! Nujna je prioretizacija zaposlovanja mladih v vseh sektorjih. Leta 2012 je bil v Sloveniji dosežen najvišji porast stopnje brezposelnosti mladih v EU. Brezposelnost mladih je problem. Dejstvo pa je tudi, da v Sloveniji še vedno ni del problem zaposlovanja mladih in s tem osamosvajanja mladih dnevne politične agende, če pa že, pa se rešitve iščejo na »star« način ali pa tam, kjer jih dejansko ni. Logika prehajanja na trg dela je danes popolnoma porušena, zato je treba najti nove metode in načine, saj ima zaposlovanje mladih širši pomen od zgolj zagotovitve ekonomskega. In temu je potrebno prilagoditi tudi konkretne ukrepe. Za začetek moramo skupaj doseči prioretizacijo zaposlovanja mladih v vseh sektorjih. Imamo znanja, imamo voljo in v tem kontekstu je potrebno tudi razumeti pobudo MSS, ŠOS, Sindikata Mladi plus in Mreže MaMa, da v skupnem delovanju z Vlado RS najdemo konkretne rešitve. Mislimo, da lahko in vemo, da moramo!
Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladi plus je povedala, da iskanje rešitev za znižanje vse višje stopnje brezposelnosti v Sloveniji poteka ob enakem ravnanju na evropski ravni. Jutri se bodo namreč na temo Jamstev za mlade (Youth guarantee) sestali evropski ministri za delo in socialne zadeve, v prihajajočem tednu pa se bo na isto temo odvilo srečanje Evropskega sveta. Del finančnih sredstev za izvajanje ukrepov Jamstev za mlade bodo države, ki so v preteklem letu med mladimi beležile več kot 25-odstotno stopnjo brezposelnosti mladih, lahko črpale iz evropskega socialnega sklada, v katerega je Evropski svet za ta namen prelil 6 milijard EUR. V Sloveniji pa se pri implementaciji Jamstev za mlade srečujemo z dvema težavama, zaradi katerih ob hitrem ukrepanju ne bomo upravičeni do še kako potrebnih sredstev iz sklada za zaposlovanje mladih. EU predvideva sredstva za reševanje zaposlovanja mladih, starih med 15 in 24 let. V Sloveniji pa najvišje število brezposelnih beležimo ravno v skupini mladih, starih med 25 in 30 let, poleg tega pa je kljub izjemni rasti stopnje brezposelnosti med mladimi Slovenija lani v povprečju beležila 21,8-odstotno stopnjo brezposelnosti. Slovenija bo zato na evropski ravni morala zagovarjati določitev dodatnega kriterija upravičenosti do finančnih sredstev iz sklada za zaposlovanje mladih, in sicer kriterija nagle rasti stopnje brezposelnosti mladih ali kriterija znižane stopnje brezposelnosti na 20%.
