20. 2. 2013 v Državnem zboru RS na seji Odbora za delo poteka javna predstavitev mnenj o Predlogu Zakona o štipendiranju (ZŠTIP-1). Na njej sodeluje tudi Sindikat Mladi plus. Mnenje predstavlja naša sekretarka Dalia Cerovšek. Še posebej pa smo se osredotočili na kadrovske štipendije. Vas zanima, koliko kadrovskih štipendij je bilo podeljeno v zadnjih letih? In kaj predlagamo kot rešitev? Preberite več…
Gradivo je bilo pripravljeno za sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, 20. 2. 2013, sklicano na temo Javne predstavitve mnenj o Predlogu Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1). Na sejo je bil povabljen tudi Sindikat Mladi plus.
Sindikat Mladi plus
Dalmatinova 4
1000 Ljubljana
Ljubljana, 20. februar 2013, ob 10.00
JAVNA PREDSTAVITEV MNENJ O Predlogu Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1)
KADROVSKE ŠTIPENDIJE – KAJ Z NJIMI?
Po uradnih podatkih Javne agencije za razvoj kadrov in štipendije se je v šolskem letu 2011 /2012 na poziv delodajalcem za prijavo potreb po kadrovskih štipendistih odzvalo 42 delodajalcev s skupno 139 potrebami, kar je 75% manj prijavljenih potreb glede na preteklo leto.
Po istem viru se je na Razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij za šolsko /študijsko leto 2011 /2012 prijavilo 142 delodajalcev za sofinanciranje kadrovskih štipendij 200 štipendistom. Sofinanciranje je bilo odobreno 138 delodajalcem za skupaj 193 štipendistov v skupni višini 1.193.499,66 EUR. Tudi v letu 2011 se je ohranil spremenjen način izplačevanja s 70% predplačila delodajalcu za letni odobreni znesek sofinanciranja. Ta v letu 2010 uvedena novost se je namreč pokazala kot izjemno pozitivna za delodajalce. Ti so finančno razbremenjeni, saj so do sedaj morali sami zagotavljati celotno štipendijo do prejema povračila, prav tako pa se jim je olajšalo administrativno breme zaradi spremembe iz mesečnega poročanja na letno.
Tudi po ostalih razpoložljivih podatkih je število kadrovskih štipendij med gospodarsko negotovimi časi upadlo. Leta 2007 jih je prejemalo 7300 dijakov in študentov, lani 4700. Številka v primerjavi z drugimi štipendijami ni velika. Letos je 273 delodajalcev po Sloveniji v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem razpisovalo 735 kadrovskih štipendij (v nekaterih regijah so razpisi še aktualni), za katere bo država sama in s pomočjo evropskih skladov dodala okrog 4,7 milijona evrov. Po izkušnjah iz preteklih let pa bodo delodajalci vsaj še štirikrat toliko kadrovskih štipendij podelili neposredno. Najpogosteje iščejo štipendiste s področja strojništva, elektro stroke, medicine, kuharje, gostince, še vedno tudi gradbenike. A že zdaj marsikateri delodajalec ve, da vseh štipendij ne bo podelil. Na Koroškem že več let ostajajo štipendije za metalurga in oblikovalce kovin, tudi v idrijskem Kolektorju jim je letos znova ostalo kar nekaj štipendij za študente strojništva. Zato resno razmišljajo, da bodo v prihodnje kadre s štipendijami iskali v tujini.
Največ kadrovskih štipendij na število dijakov in študentov podeljujejo na Koroškem, v Zasavju in notranjsko-kraški regiji, na splošno pa velja, da so kadrovske štipendije tam, kjer je industrija. Po podatkih revije Manager je bila lani največja štipenditorka kadrovskih štipendij slovenska vlada, na drugem mestu je bil zreški Unior, na tretjem novomeška Krka, na četrtem idrijski Kolektor. “Tradicijo štipendiranja peljemo že od samih začetkov ustanovitve Kolektorja, saj slednje za koncern Kolektor pomeni enega najpomembnejših načinov pridobivanja potrebnih kadrov. Omogoča nam selektivni izbor najboljših potencialov na ožjem in širšem območju,” pravi izvršna direktorica za kadre v koncernu Ingrid Kermavnar. Letos so podelili 37 novih štipendij, trenutno imajo skupno 129 štipendistov, za štipendije pa so lani namenili 145.866 evrov. A ker tako doma v Idriji kot v širšem okolju ne dobijo dovolj strokovno usposobljenega tehničnega kadra, razmišljajo o štipendiranju in zaposlovanju tujcev. “Prošnje tujcev za zaposlitev so kar pogoste, pa tudi prošnje za štipendije občasno prejemamo iz različnih držav. Koncern Kolektor je navezal tudi stike z nekaterimi fakultetami v tujini. Trenutno zelo intenzivno sodelujemo s fakultetami v Bosni in Hercegovini,” pojasnjuje Kermavnerjeva in dodaja, da so zaradi navdušenja študentov Fakultete za strojništvo iz Banjaluke, ki so letos prišli na obisk v Idrijo, že razpisali kadrovske štipendije tudi v Bosni.
V regijski štipendijski shemi sodeluje tudi podjetje Eti iz Izlak, ki je eno redkih štipenditorjev v zasavski regiji in podeljuje skoraj polovico tamkajšnjih kadrovskih štipendij. Skupaj s hčerinsko družbo Eti Gum imajo 13 štipendistov in lani se jim je prvič zgodilo, da jim ni uspelo podeliti vseh razpisanih štipendij. V regijski štipendijski shemi podjetja prispevajo do 50 odstotkov štipendije, preostalo zagotovijo regijske razvojne agencije prek Evropskega socialnega sklada in ponekod tudi občine. Zato preseneča, da mnogi delodajalci te možnosti ne izkoristijo in štipendije v celoti podeljujejo sami. Marjetka Čopi iz Posoškega razvojnega centra razlog išče v zavezi, da morajo delodajalci v tem primeru štipendista tudi dejansko zaposliti po koncu šolanja, kar pa je v teh negotovih časih za nekatere prehuda zaveza. Sicer morajo sredstva vračati. “Obveznosti morajo biti v celoti izpolnjene, izjema je samo, če gre podjetje v stečaj,” pravi Čopijeva in omeni primer Primorja, nekdaj enega večjih štipenditorjev v državi.
Vir: Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije in Časopis Dnevnik
KADROVSKE ŠTIPENDIJE – PREDLOG ZAKONA O ŠTIPENDIRANJU (MDDSZ)
71 člen predloga ZŠtip po MDDSZ predvideva, da se sofinanciranje kadrovske štipendije dodeli v višini 50% kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30% minimalne plače.
Če se štipendist izobražuje na ravni in področju, opredeljenem v politiki štipendiranja, se sofinanciranje dodeli v višini 70% kadrovske štipendije, vendar največ v višini 40% minimalne plače.
Po 75. oziroma 77. členu ZŠtip po MDDSZ pa je delodajalec dolžan s štipendistom, za katerega je prejemal sofinanciranje kadrovske štipendije, najkasneje v roku treh mesecev po zaključku izobraževanja skleniti pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto vsaj za eno leto. Če tega ne naredi mu grozi, da mora vrniti znesek sofinanciranja za celotno obdobje.
Kakor smo videli, se dosti delodajalcev odloči, da se ne bo vključilo v shemo sofinanciranja kadrovskih štipendij zaradi obveznosti zaposlitve vsaj za eno leto, kar se posledično kaže tudi v izjemno nizkem številu kadrovskih štipendij.
KADROVSKE ŠTIPENDIJE – PREDLOG V RAZMISLEK
Vsi si želimo večjega števila podeljenih kadrovskih štipendij. Zato si postavimo naslednje vprašanje – kaj pa če bi za dosego tega cilja iz politike sankcioniranja prešli v politiko spodbujanja?
Zakaj torej ne bi uvedli sistema sofinanciranja kadrovskih štipendij, ki ne bo slonel na izplačilu mesečnega zneska sofinanciranja, temveč na sistemu refundacije. S tem konkretno mislimo naslednje: delodajalec bo štipendistu sam izplačeval štipendijo za čas izobraževanja. V primeru, da pa se bo odločil to osebo po zaključku šolanja zaposliti vsaj za eno leto, bo delodajalec dobil povrnjeno polovico zneska, katerega je namenil za kadrovsko štipendijo zaposlene osebe v času izobraževanja .
Primer: če je povprečna kadrovska štipendija v letu 2011 znašala 228 EUR, bo delodajalec, ki bo vsaj za eno zaposlil štipendista po štiriletnem izobraževanju, dobil povrnjenih 114 EUR x 48 = 5.472 EUR sredstev. Sredstva bi se sorazmerno zviševala z dolžino pogodbe in tudi deficitarnostjo poklica. Postavili bi tudi zgornjo mejo tako refundiranih sredstev.
Delodajalec se s tem razbremeni obveznosti zaposlitve štipendista, hkrati pa se mu ponudi močna stimulacija za zaposlitev te iste osebe.
Država se na tak način vnaprej zavaruje v primeru, da delodajalec ne bo zaposlil te osebe, saj mu pač ne bo izplačala refundacije. Štipendist pa bo še vedno ohranil dostop do kadrovske štipendije.
