Sindikat Mladi plus in Zavod Študentska svetovalnica sta v torek, 25. 9. 2012, ob 17h v Študentski hiši SRCe organizirala delavnico: ”Kaj storiti, ko ostanem brez statusa?”. Predavalnica je bila nabito polna, zato je predavateljica Dalia Cerovšek pripravila povzetek vsebine delavnice za tiste, ki vas tematika zanima, pa se niste mogli udeležiti predavanja.
IZGUBA STATUSA ZARADI RAZLIČNIH RAZLOGOV
S koncem študijskega leta se veliko študentov srečuje z verjetnostjo izgube statusa študenta oz. pravic, ki iz njega izhajajo. Izguba statusa študenta lahko nastopi kot posledica uspešnega zaključka študija, izteka absolventskega staža ali pa do nje pride zaradi neopravljenih študijskih obveznosti, ki se zahtevajo za napredovanje v višji letnik.
NEOPRAVLJENE OBVEZNOSTI
Kadar študentu grozi izguba statusa zaradi neopravljenih obveznosti, naj se pozanima o možnosti ponavljanja letnika, izrednega napredovanja v višji letnik ali vložitve prošnje za izjemni vpis v višji letnik. Za odobritev izjemnega vpisa v višji letnik mora študent izpolnjevati najmanj enega od opravičenih razlogov, ki jih Statut UL navaja v 153. členu (npr. izjemne družinske in socialne razmere, daljša bolezen, materinstvo..).
IZTEK ABSOLVENTSKEGA STAŽA
Kadar bo študent izgubil status zaradi izteka absolventskega staža, naj se pozanima o možnosti podaljšanja le tega. Zakon o visokem šolstvu namreč v 70. členu določa, da se status lahko podaljša iz upravičenih razlogov, prav tako pa ima študentka, ki rodi v času študija, pravico do podaljšanja statusa študenta za eno leto za vsakega živorojenega otroka.
ZAKLJUČEK ŠTUDIJA
Če je študent uspešno zaključil dodiplomski študij, se lahko odloči za vpis na podiplomski študij ali na študij diplomantov, s čimer znova pridobi status študenta in pravice, ki iz njega izhajajo.
Veliko študentov, ki jim ne uspe napredovati v višji letnik oz. podaljšati statusa, se za zagotovitev posameznih študentskih pravic ali za študijsko izpopolnjevanje vpiše v višješolsko ali srednješolsko izobraževanje (poklicni tečaj, izobraževanje odraslih). Z vpisom v višjo šolo študent pridobi status študenta z vpisom v poklicni tečaj oz. izobraževanje odraslih pa status dijaka oz. udeleženca izobraževanja odraslih.
Redni in izredni vpisi v višje šole potekajo v dveh rokih (prvi prijavni rok poteka spomladi, septembra pa šole objavijo še prosta mesta). Vpisi v srednješolsko izobraževanje potekajo različno (v avgustu in septembru, nekateri zavodi vpisujejo tudi med letom). Zakon o višjem strokovnem izobraževanju študentom daje pravico do dveh rednih vpisov, pri tem pa pravice do vpisa ne omejuje s predhodnim vpisom na visokošolski študij. Prav tako hkraten vpis v višješolsko /srednješolsko in visokošolsko izobraževanje ni prepovedan s trenutno veljavno zakonodajo, legitimnost pa naj presodi študent sam.
Trenutno se zainteresirane osebe lahko še vedno vpisujejo na izredni študij na višjih šolah (do 1. oktobra), izkoristijo pravico do 3. prijavnega roka v okviru visokošolskega študija (izredni študij, vendar pozor – če ste že vpisani na določen visokošolski program, se na še enega ne morete vpisati) ali pa se vpišejo na izobraževanje odraslih (pravice iz tega statusa se lahko koristijo do 27. leta, pravica do dela preko napotnice ŠS pa samo do 26. leta).
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE (OBVEZNO IN DOPOLNILNO)
Študent, ki si statusa ne zagotovi z vpisom na določen izobraževalni program oz. študent, ki je že dopolnil 26. let, kolikor je v določenih področnih zakonih postavljena zgornja meja za koriščenje študentskih pravic, se bo moral najprej sam zdravstveno zavarovati.
Obvezno zdravstveno zavarovanje si lahko uredi na izpostavi ZZZS (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije), kjer se zavaruje kot samostojni zavezanec in plačuje mesečne prispevke po položnici (približno 16€). Poleg obveznega je priporočljivo skleniti še dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki zavarovancu zagotavlja koriščenje celotnega obsega zdravstvenih storitev (brez tega zavarovanja lahko zavarovanca doletijo dodatni stroški pri zdravstveni oskrbi). Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se lahko sklene na eni izmed zavarovalnic, ki tako zavarovanje ponujajo (Vzajemna, Triglav, Adriatic – cene se gibljejo med 28,5 do 29,5 € mesečno). Obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko osebi krije tudi država, v kolikor je ta oseba upravičenec do denarne socialne pomoči.
PRIJAVA NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE
Tiste, ki bi v času, ko so brez statusa, želeli delati, se lahko vpišejo v evidenco iskalcev zaposlitve na ZRSZ. Na podlagi vpisa v to evidenco bodo prejemali obvestila o prostih delovnih mestih in se udeleževali kariernega svetovanja, ki ga ponuja zavod.
Prav tako pa lahko oseba brez statusa študenta dela na podlagi sklenitve avtorske ali podjemne pogodbe. Avtorska pogodba se lahko sklene za točno določena dela, ki jih navaja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, podjemna pogodba pa se sklene za enkratna dela in je davčno malce bolj obremenilna za delodajalca.
Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladi plus in vodja pravne službe v Zavodu Študentska svetovalnica
*Ne glede na drugo in sedmo alinejo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.
