Razmišljanje o varčevalnih ukrepih, krizi in (ne)izhodih iz nje, ki ga je za člane ZSSS (kamor seveda sodimo tudi mladi:) pripravil naš član, Goran Lukič. Priporočamo v branje!
Pred dnevi je Urad RS za komuniciranje postregel z nujno novico o uspehu vlade pri varčevanju na področju delovanja ožje državne uprave. Tako so izpostavili, da je »samo prihranek pri plačah ministrov in državnih sekretarjev na letnem nivoju znaša skoraj pol milijona evrov. Na Uradu vlade za komuniciranje so zbrali tudi nekatere druge podatke, iz katerih so razvidni prihranki pri delovanju ožje državne uprave. Recimo: masa plač za zaposlene v ministrstvih izplačana v letošnjem juliju je glede na julij 2011 manjša za 3,85 mio EUR, kar na letnem nivoju pomeni prihranek v višini 46,2 mio EUR. Zmanjšalo se je tudi število avtorskih in podjemnih pogodb. Če jih je bilo še julija lani skupaj 1.161, in je skupni mesečni strošek na osnovi teh pogodb znašal 368.000 EUR, pa jih je bilo julija letos 783, mesečno izplačilo pa je znašalo 218.000 EUR. V primerjavi med julijem lani in julijem letos je torej zmanjšanje stroškov iz avtorskih in podjemnih pogodb na mesečnem nivoju znašalo okrog 150.000 EUR, kar na letnem nivoju pomeni ocenjeni prihranek v višini 1,8 mio EUR« In naprej: »Tudi primerjava podatkov o stroških za službena potovanja v vladnih institucijah v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani kaže bistvene prihranke, saj je bilo letos porabljenih za 2,7 mio EUR manj kot lani. Za 175 tisoč evrov pa je bil v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani manjši tudi strošek za mobilno telefonijo.«
Urad RS za komuniciranje je vse te podatke tudi lepo zapakiral v dve urejeni tabeli, kjer se med drugim recimo vidi, da je v prvih pol leta 2012 največji račun za mobilni telefon, tj. nekaj več kot 246 tisoč EUR imelo Ministrstvo za notranje zadeve, najnižji, tj. nekaj več kot 17.000 EUR pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Sporočilo Urada Rs za komuniciranje je torej jasno – »poglejte, kako vlada krči svoje izdatke«.
A Vlada RS je malce prepozna v promociji varčevalnih podatkov iz svojega dvorišča – s svojo varčevalno manijo je namreč ista Vlada RS pred tem očitno povečala negotovost med potrošniki. V drugem četrtletju letos, ko so potekale razprave o varčevalnih ukrepih vlade in že pred uveljavitvijo zakona, so se prihodki od davka na dodano vrednost (DDV), ki kaže potrošnjo v državi, v primerjavi z enakim obdobjem lani namreč znižali za več kot četrtino oziroma za več kot 143 milijonov EUR. Varčevanje med potrošniki opažajo tudi trgovci. Največji med njimi Mercator celo navaja, da je občutenje gospodarske recesije pri slovenskih potrošnikih na najvišji stopnji do zdaj, več jih čuti vpliv krize na njihovo vsakdanje življenje, izrazito se je povečal delež tistih, ki menijo, da se bo njihova plača v bližnji prihodnosti znižala. “Razlogi za zmanjšanje potrošnje so v slabih razmerah na trgu dela, splošni negotovosti in s tem previdnosti pri trošenju ob vztrajajoči krizi, delno pa tudi v ukrepih za uravnoteženje javnih financ,” pravijo v UMAR-ju (Dnevnik, 28.8. 2012). Da potrošniki postajajo v kontekstu krize postajajo vse bolj varčni, opozarjajo tudi podatki iz včerajšnjega članka v NeDelu z naslovom »Namesto v trgovino na vrt ali k računalniku«, kjer se sklicujejo na, aprilsko raziskavo VALICON-a po kateri je kar 77 odstotkov vprašanih pritrdilo, da čutijo vpliv gospodarske recesije na njihovo vsakdanje življenje (pet odstotnih točk več kot pred pol leta in največ doslej). Pokazalo se je še, da so nakupi bolj načrtovani in premišljeni kot pred letom dni (73 odstotkov, prej 70 odstotkov), večji pa je tudi delež tistih, ki pravijo, da pogosteje posegajo po cenovno ugodnih izdelkih. Znova se je povečal tudi delež tistih, ki pogosteje kot pred letom dni nakupujejo v diskontnih prodajalnah (38 odstotkov, prej 36 odstotkov). Potrošniki prilagajajo nakupne navade, pridobivajo nove navade, spoznavajo alternativne (cenejše) nakupne poti in ponudnike pa tudi prerazporejajo prednostne naloge med posameznimi izdelki in storitvami, je pokazala raziskava.
Velike trgovske multinacionalke so v duhu kapitalizma v znižanju kupne moči »seveda« medtem takoj prepoznale novo tržno priložnost. Tako je po poročanju medijev britansko –nizozemska trgovska multinacionalka Unilever namerava na visoko stopnjo brezposelnosti in rastočo revščino v evropskih državah, ki so se znašle v finančnih težavah, odzvati z izdelki, zapakiranimi v cenovno bolj ugodno manjšo embalažo. Tako v Španiji Unilever že prodaja pralni prašek znamke Surf v embalaži, ki zadošča zgolj za pet pranj. V Grčiji pa lahko potrošniki kupijo pire krompir in majonezo, zapakirano v manjšo embalažo od običajne (Finance, 27.8. 2012).
V času, ko je v Sloveniji vse več stečajev (samo letos do konca julija je bilo začetih 384 stečajnih postopkov) pa je očitno tudi vse več prebivalcev, ki varčujejo do te mere, da si v trgovino skorajda niti ne upajo več stopiti in si pomagajo s prehrambnimi paketi Rdečega križa. Predsednik Rdečega križa Franc Košir je tako pred kratkim izjavil, da se boji, da bodo skladišča s hrano in ostalimi življenjskimi potrebščinami pred koncem leta znova prazna. Opažamo, da po pomoč prihaja tudi vse več zaposlenih, ki pa prejemajo tako nizke plače, da to ne zadošča za pokritje vseh obveznosti,” pravi Košir. Največ potreb po paketih s hrano je tam, kjer je prišlo do stečajev večjih družb. Tako je Rdeči križ skupaj z območnim združenjem Ajdovščina zaradi stečaja Primorja zagotovil dodatnih 700 prehranskih paketov, po pomoč pa se je nanje obrnilo več kot 600 prosilcev. Humanitarni delavci tudi opažajo, da so ljudje v zadnjem času predvsem prestrašeni in vdani v usodo, saj ne vidijo nobene perspektive. Poleg brezposelnih pa po pomoči povprašuje tudi vse več mladih in enostarševskih družin pa tudi starejši, ki so bodisi zboleli ali izgubili partnerja, s tem pa so jim pošle tudi vse zaloge (Dnevnik, 5.7. 2012).
Vse te osebe, ki do centa natančno vedo za vsak artikel v vsaki trgovini, ki do centa natančno vedo, česa vse si ne morejo kupiti, vse te osebe, ki v tišini čakajo na prehramben paket Rdečega križa se zagotovo ne hvalijo s svojimi »varčevalnimi sposobnostmi«. Vsem tem osebam ne gre za stroške »službenega potovanja« ali stroške mobilnega telefona. Vsem tem osebam gre za – golo preživetje. In vseh teh oseb je v Sloveniji glede na gospodarske in socialne kazalce vsak dan več.
Mogoče pa smo vsi skupaj »le« napačno brali včerajšnje sporočilo za javnost Urada RS za komuniciranje. Mogoče pa se je z »javnostjo« v bistvu mislilo Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko oziroma Mednarodni denarni sklad ter bonitetne agencije? Mogoče pa se je Vlada RS z včerajšnjim samo-varčevalnim hvalospevom kot zgledna učenka hotela »le« pohvaliti svojim učiteljem? Kolikor koli sta ti dve vprašanje cinični, pa je dejstvo, da je resnični sedež slovenske vlade bolj kot v Ljubljani v Bruslju, Frankfurtu oziroma Washingtonu. In prav tam je ideološko nastalo to sporočilo za javnost Urada RS za komuniciranje. Od tam do Ajdovščine, Polzele, Kočevja, Radeč pa je zelo zelo daleč. To pa že ni več cinično.
Goran Lukič
