Goran Lukič o vplivu reform za mlade

Ministrstvo za delo je v četrtek, 6. 9. 2012 na novinarski konferenci predstavilo nove reformne predloge. Predstavili so spremembe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) ter spremembe pokojninske zakonodaje (ZPIZ). Goran Lukič pove, kako bodo spremembe vplivale na mlade.

Goran Lukič pove:

Predlagana reforma trga dela (pri tem mislim predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih ter predlog sprememb Zakona o urejanju trga dela) ima kar nekaj točk, za katere lahko z gotovostjo rečemo da bodo negativno vplivale na položaj mladih na trgu dela kot tudi na socialni položaj in pravno varstvo mladih.

Prvič) denarno nadomestilo

Predlagane spremembe Zakona o urejanju trga dela skrajšujejo časa prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti na največ 18 mesecev ter znižujejo odmerni odstotek denarnega nadomestila za primer brezposelnosti iz 80 % na 70 % v prvih treh mesecih prejemanja denarnega nadomestila.

Takšno znižanje DN v prvih treh mesecih bo prizadelo predvsem mlade. Po ZUTD lahko uveljavlja brezposelna oseba DN v trajanju treh mesecev za zavarovalno dobo od 9 mesecev do 5 let; šest mesecev za zavarovalno dobo od 5 do 15 let. Kot pa vidimo iz spodnje tabele, pa je recimo povprečna pokojninska doba mladih med 25 in letom starosti v letu 2011 bila 4 let in 5 mesecev – kar je 18 mesecev manj kot leta 2002. To je zagotovo posledica izjemno velike fleksibilnosti trga dela v začetnih fazah kariere delavcev – ki se vse bolj zariva v vse večji del kariere.

Tabela 1: število in povprečna pokojninska doba mladih zavarovancev po starosti, 2002 in 2011 (ZPIZ, 2012)

Dopolnjena starost v letih	2002			2011			Razlika 2011 in 2002
	Zavarovanci	Pokojn.doba		Zavarovanci	Pokojn.doba		Zavarovanci	Pokojn.doba
	Število	Let	Mes.	Število	Let	Mes.	Število	Let	Mes.
15 – 19	6.307	0	9	1.736	0	7	-4.571	0	-2
20 – 24	53.923	2	8	32.286	2	4	-21.637	0	-4
25 – 29	112.193	5	11	95.106	4	5	-17.087	-1	-6
30 – 34	121.961	11	1	129.025	8	6	7.064	-2	-7

Vse to se kaže v konkretnih podatkih glede prejemanja DN: februarja 2010 med 31.723 prejemniki DN le 9.9 odstotkovprejemnikov starih do 29 let. Ta delež je bi februarja 2012 še nižji, tj. 9,6%. In to kljub temu, da so se s 1.1. 2011 spremenile določbe dostopa do DN. Če je po prejšnji zakonodaji bil pogoj za vključitev v shemo DN najmanj 12 mesecev zavarovanja v zadnjih 18 mesecih, pa je po novi zakonodaji ta pogoj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Upoštevajoč ta indikator lahko torej zaključimo, da se čas zaposlitve oseb, ki so na začetku poklicne kariere, vse bolj skrajšuje, s tem pa vse več mladih izpada iz sistema denarnih nadomestil – pri čemer moramo poudariti, da se socialni prispevki za primer brezposelnosti plačujejo od samega začetka delovnega razmerja.

Tabela 2: število prejemnikov DN po starostnih skupinah (ZRSZ, 2012)

februar 2010	februar 2011	februar 2012
Vsi prejemniki DN	31.723	40.207	38.279
18 do 24 let	926	923	967
25 do 29 let	2.237	2.592	2.706
30 do 39 let	5.583	6.108	6.686
40 do 49 let	7.217	6.494	7.302
50 do 59 let	14.617	22.150	18.766
60 let  in več	1.143	1.940	1.852

 

Dodatno pa moramo tukaj izpostaviti, da fleksibilne oblike dela praviloma pomenijo tudi nižji zaslužek – iz slike 1 je vidno da skoraj tri četrtine mladih (15 – 24 let) padejo do največ tretjega plačnega decila.

Slika 1: plačni decili po starostnih razredih, 2010

Vir: SURS, 2011

Torej, če združimo trende na področju mladih – zavarovalna doba starostnih skupin mladih se skrajšuje, ujeti so v vrtinec nizko plačanih fleksibilnih zaposlitve, ki jim izjemno redko nudijo varstvo v času brezposelnosti. Sedaj pa želi predlog sprememb ZUTD znižati odmerno stopnjo v prvih treh meseih iz 80% osnove na 70% osnove. Če pogledamo primer: že pri osnovi v višini minimalne plače (763,06 EUR) to pomeni 76,3 EUR nižje DN, kar v treh mesecih pomeni 229 EUR manj prejemkov v treh mesecih za to mlado osebo.

Ali bo zaradi tega mlada res bolj zaposljiva- glede na to, da je bilo 7.9. 2012 »celih« 157 prostih delovnih mest za VII stopnjo izobrazbe?

Drugič) začasne ali občasne oblike dela za brezposelne

Spremembe Zakona o urejanju trga dela vpeljujejo tudi institut opravljanja začasnega ali občasnega dela brezposelne osebe. Kot ustrezno začasno ali občasno delo je opredeljeno tisto delo, ki ustreza zmožnostim posamezne brezposelne osebe in ni oddaljeno več kot 3 ure od njenega kraja bivanja. Začasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega dela ne sme biti nižja od 3,36 eurov (preračun iz minimalne plače), neto dohodek za opravljeno začasno delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 5.040,00 eurov. Predlog opredeljuje tudi obvezne elemente napotnice na občasno delo ter možnost elektronskega potrjevanja napotnic v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in elektronski podpis ter vzpostavitev evidence o začasnem delu. Vse to še kako spominja na institut tako imenovanega »malega dela«, ki je bil zavrnjen na referendumu 10.4. 2011. Zato naj zgolj še enkrat ponovimo, da tovrstna oblika dela zagotovo ne predstavlja kakovostne odskočne deske za mlade na trg dela, predstavlja pa območje, kjer se generirajo nove generacije zaposlenih revniih. To so očitno tudi ugotovili samo predlagatelji malega dela v Nemčji, tj. stranka socialnih demokratov. Marca 2012 so nemški socialni demokrati v zgornjem domu nemškega parlamenta namreč sprožili pobudo, da se vpelje 12 urni tedenski limit za število ur malega dela. Pobuda je sicer padla, a po predlogu spremem ZUTD občasnih del predvideva 60 ur mesečno –tj. v povprečju 15 ur tedensko. Torej medtem ko v Nemčiji poskušajo »izumitelji« malega dela zavreti nadaljnje širjenje malega dela, ga včerajšnji nasprotniki v Sloveniji sedaj zakamuflirano promovirajo.

Tretjič) Enotna pogodba o zaposlitvi – poskusno obdobje

V predlogu sprememb Zakona o delovnih razmerjih se predvideva nov institut tako imenovane enotne pogodbe za nedoločen čas (EPZ), ki v prvih petih mesecih »poskusne dobe« daje delodajalcu možnost, da brez razloga odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu. Tukaj zagotov ne moremo govoriti o ustreznem pravnem varstvu delavca. Poleg tega pa moramo tukaj poudariti, da na nevarnost tega dela koncepta enotne pogodbe za nedoločen čas opozarja tudi sama pravna stroka. Tako je dr. Barbara Kresal v prispevku za zadnje dneve delovnega in socialnega prava zapisala ob analizi začetne faze koncepta EPZ, da bi bile rešitve, kjer ni dostopa do sodnega varstva, lahko sporne tudi z vidika 49. in 66. člena Ustave o varstvu dela, čeprav gre za precej splošno določbo, ki pušča široko polje proste presoje zakonodajalcu, Za države, ki jih zavezuje Konvencija MOD št. 158, ali pa npr. 24. člen Spremenjene Evropske socialne listine o varstvu v primeru prenehanja zaposlitve (med njimi je tudi Slovenija), pa so taki predlogi sporni tudi z vidika zavezujočih mednarodnih minimalnih delovnopravnih standardov, ki med drugim zahtevajo obstoj resnega/utemeljenega razloga za odpust in druge vsebinske ter formalne varovalke.

In ponovno so prav mladi tisti, ki bodo očitno poskusni zajčki vpeljave novih institutov na trgu dela.

Poleg tega pa moramo opozoriti še na sam konkreten učinek vpeljave takšnega instituta na trg dela. V Španiji so 10.2. 2012 sprejeli spremembe zakonodaje na trgu dela, po kateri se med med drugim za podjetja z manj kot 50 zaposlenimi (99 vseh podjetij) uvaja tako imenovana Pogodba o zaposlitvi za pomoč podjetnikom, ki je nedoločena, s poskusno dobo enega leta, v kateri lahko delodajalec brez razloga odpove pogodbo o zaposlitvi. In kakšni so učinki? Poglejmo si najnovejše podatke iz Španije (EUROSTAT, 31.8. 2012): Julija 2012 je bila stopnja brezposelnosti 25,1% (maja 24,8%) – med mladimi pa 52,9% (maja je bila 52,5%). Učinkov torej ni..

Na koncu koncev pridemo torej torej do zaključka, da se mlade z novimi spremembami samo še bolj usmerja v že tako fleksibilen trg dela, pri tem pa se jim odreka tako ustrezno pravno kot tudi socialno varstvo.

Četrtič) kaj pa delo izven področja delovnega varstva?

Nov predlog reform na trgu dela pa obenem popolnoma zaobide reševanje oziroma regulacijo vse večjega problema, s katerim se soočajo mladi – tj. da se vse več mladih znajde v opravljanju dela, kjer zanje sploh ne velja delovno pravo – čeprav opravljajo delo, ki ima tipične znake klasičnega delovnega razmerja. S tem recimo mislimo na razmah samozaposlitev pa tudi avtorske in podjemne pogodbe. Tako je bilo po podatkih Davčne uprave RS v letu 2011 134.200 zavezancev, ki so opravljali »druga pogodbena razmerja«, kamor sodijo tudi avtorske pogodbe – leta 2006 je bila ta številka 115.744. Če pa pogledamo število samozaposlenih, med katerimi je kar nekaj tako imenovanih »lažnih samozaposlitev« junija 2012 bilo 60.701 – kar je več kot 7.000 več kot junija 2007 (53.147). (SURS). Namesto da MDDSZ ustrezno rešuje izjemno velik problem pretvarjanja delovnih razmerij v storitve, in s tem navsezadnje krčenja prilivovo prispevkov v socialne blagajne, pa sedaj uvaja spet novo prekerno obliko dela…

Goran Lukič

ZSSS

M: 031 517 201