Sindikat Mladi plus je imel danes novinarsko konferenco, na kateri je izpostavil probleme mladih na trgu dela, ki se v času krize samo še povečujejo, k čemur pritrjujejo tudi razpoložljivi podatki. Glede na zadnje podatke EUROSTAT-a je bilo v EU27 slabih šest milijonov brezposelnih mladih oseb, starih do 25 let, kar je skoraj četrt milijona več kot eno leto prej.
V Sloveniji pa je zelo opazno naraščanje brezposelnosti visoko izobraženih. Število oseb z izobrazbo, višjo od VII. stopnje, se je med decembrom 2007 in 2011 namreč več kot podvojilo. Naslednji problem je izjemno visoka prekernost zaposlitve med mladimi. Po podatkih Evropske komisije je število začasnih zaposlitev pričelo naraščati že v prvem četrtletju 2010, medtem ko je je število stalnih zaposlitev pričelo naraščati šele eno leto kasneje, v prvem četrtletju 2011. V decembru 2011 je bilo v Sloveniji za določen čas medtem razpisanih 78,5 % vseh prostih del.
Na osnovi teh alarmantnih podatkov smo se na Sindikatu Mladi odločili pozvati ministra za delo, družino, in socialne zadeve k takojšnjemu ukrepanju za povečanje možnosti mladih za vstop v kvalitetna delovna mesta, še posebej s pomočjo programov pripravništva in socialnega podjetništva. Pri tem pa je potrebno v čim večji meri uporabiti sredstva Evropskih strukturnih skladov.
Goran Lukič, član izvršnega odbora Sindikata Mladi plus: »Vrsta mednarodnih organizacij že kar nekaj časa opozarja na težak socialni in ekonomski položaj mladih. Mednarodna organizacija dela tako opozarja na dolgotrajno brezposelnost med mladimi, ki je v nekaterih državah nekajkrat večja kot pri starejših. Med leti 2007 in 2011 je na globalni ravni brez zaposlitve ostalo okoli 4 milijone mladih. Organizacija OECD je že aprila 2010 v enem izmed svojih poročil zapisala, da obstaja zelo resna skrb, da bo recesija proizvedla »izgubljeno generacijo« mladih z šibkimi zaposlitvenimi obeti. Najnovejše poročilo Združenih narodov o mladih »World Youth Report« pa medtem opozarja na to, da se mladi vse prevečkrat znajdejo v položaju zaposlenih revnih, pri čemer pa še posebej opozarja na zaposlitveno segregacijo mladih žensk pri vstopu na trg dela. V Sloveniji pa so mladi ujeti v pogosto podplačano celodnevno fleksibilno delo z neplačanimi nadurami. Včasih pa se neplačane nadure prelijejo tudi v neplačani delovnik, saj kar nekaj mladih opravlja volontersko pripravništvo.
Dalia Cerovšek: »V evidenco brezposelnih oseb se je z januarjem na novo prijavilo okoli 12.000 oseb, od tega jih je bilo skoraj 1000 iskalcev prve zaposlitve, vsak četrti brezposeln pa je mlada oseba. Raziskave kažejo, da ima Slovenija v primerjavi z EU nizko stopnjo brezposelnosti mladih, pri tem je treba opozoriti, da v raziskavo niso vključeni mladi, ki iz različnih razlogov niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb na ZRSZ, tisti, ki se šolajo v nedogled, ker se z že pridobljeno izobrazbo ne morejo zaposliti, všteti niso niti mladi, ki delajo honorarno, za določen delovni čas, s skrajšanim delovnim časom, pa tudi tisti, ki opravljajo prostovoljna pripravništva. Mladim v Sloveniji ostajajo zgolj negotove oblike dela, vse večji problem je dolgotrajna brezposelnost, pridobljena terciarna stopnja izobrazbe pa že dolgo ne zagotavlja več zaposlitve.«
Janja Hren: »Situacija v kateri so se znašli mladi na trgu dela, zahteva primeren odziv. V sindikatu Mladi plus, kot ustrezne ukrepe vidimo naslednje:
Kot odziv na povečane zahteve delodajalcev glede izkušenj in z namenom zmanjševanja socialnih stisk mladih, ki opravljajo neplačana pripravništva, vidimo kot rešitev plačana pripravništva, v skladu z Evropsko listino o pripravništvih. Ustrezne ukrepe zahteva tudi visoka brezposelnost med mladimi. V okviru tega predlagamo implementacijo Evropske garancije za mlade, s konkretnimi ukrepi. Zaradi nizkega števila tistih mladih, ki so zaposleni za nedoločen čas in velikega števila tistih, ki so vključeni v druge oblike dela, predlagamo uvedbo variabilne stopnje plačevanja socialnih prispevkov, glede na tip pogodbe o zaposlitvi. Delodajalci tako naj na primer plačujejo višjo stopnjo socialnih prispevkov v primeru pogodbe za določen čas. Poleg tega predlagamo tudi pospešeno črpanje iz Evropskih strukturnih skladov: kot mehanizem spodbujanja zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve, ter kot mehanizem spodbujanja socialnega podjetništva, katerega pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju in zaposlovanju priznava tudi Evropska komisija.
